1. Medpredmetno povezovanje gibanja in glasbe v zgodnjem obdobju otroštvaMiha Marinšek, Manja Šumer, Olga Denac, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil preučiti učinke eksperimentalnega programa, ki temelji na povezovanju področij gibanja in glasbe, na usvajanje temeljnih gibalnih spretnosti in na razvoj ritmičnega posluha. V raziskavi je sodelovalo 62 otrok, starih od 5 do 6 let. Rezultati so pokazali, da so otroci gibalno-glasbenega in gibalnega programa dosegli večji napredek v temeljnih gibalnih spretnostih in stopnji razvitosti ritmičnega posluha kot otroci kontrolne skupine. Ob upoštevanju načela horizontalne povezanosti različnih področij dejavnosti in različnih vidikov otrokovega razvoja in učenja se je eksperimentalni gibalnoglasbeni program pokazal kot učinkovitejši.
Ključne besede: gibalne spretnosti, ritmični posluh, načelo horizontalne povezanosti, medpredmetno povezovanje gibanja in glasbe, eksperimentalni program, predšolska vzgoja, predšolski otroci, kurikulum, glasbena vzgoja, športna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vpliv morfoloških značilnosti na koordinacijo predšolskih otrok : diplomsko deloAljaž Čolig, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv morfoloških značilnosti na koordinacijo predšolskih otrok je bil namen raziskati, analizirati in predstaviti povezanost morfoloških značilnosti in koordinacije predšolskih otrok. V teoretičnem delu so predstavljene morfološke značilnosti predšolskih otrok, motorični razvoj in koordinacija, prav tako pa je opisan test KTK. V empiričnem delu pa je predstavljena raziskava, v katero je bilo vključenih 40 otrok, ki obiskujejo Vrtec Murska Sobota – enoto Gozdiček, starih od pet do šest let. Koordinacijo smo preverjali z merskim instrumentom, testom KTK. Na podlagi dobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da so zelo majhni odstotki spremenljivke MQ (rezultati testa KTK) pojasnjeni z izbranimi neodvisnimi spremenljivkami (telesna višina, telesna teža, indeks telesne mase …). Neodvisne spremenljivke pa prav tako niso imele statistično značilnega vpliva na spremenljivko MQ.
Ključne besede: koordinacija, morfološke značilnosti, vrtec, motorični test KTK, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 19.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,47 MB) |
3. Temperament predšolskih otrok v povezavi z njihovim socialnim vedenjemTjaša Rola, Karin Bakračevič, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen naše raziskave je pojasniti vlogo otrokovega temperamenta v njegovem čustvenem in socialnem prilagajanju. Podatke smo pridobili z Vprašalnikom o socialnem vedenju otrok in z Vprašalnikom o otrokovem temperamentu. V raziskavo je bilo vključenih 144 otrok, starih od 36 do 79 mesecev. Rezultati so pokazali tendenco, da se živahnost pozitivno povezuje s pozunanjenjem težav, vendar ne statistično pomembno. Pokazalo se je, da so otroci, ki izražajo več negativnega čustvovanja, tudi bolj anksiozni, nismo pa potrdili pomembne povezave med negativnim čustvovanjem in agresivnostjo. Ugotovili smo, da se plašnost pozitivno povezuje s ponotranjenjem težav, prizadevni nadzor pa s socialno kompetentnostjo in sodelovanjem z odraslimi.
Ključne besede: temperament, socialno vedenje, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (525,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Hranjenost in koordinacija predšolskih otrok : diplomsko deloMaja Kuzma, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati in predstaviti povezanost med hranjenostjo in koordinacijo predšolskih otrok. Za empirično raziskavo je bil uporabljen neslučajnostni vzorec predšolskih otrok, starih od pet do šest let. V raziskavi je sodelovalo dvajset otrok, od tega osem deklic in dvanajst dečkov, ki obiskujejo vrtec Plavček pri Osnovni šoli Tišina. Pri zbiranju podatkov smo uporabili kavzalno ne-eksperimentalno metodo. Z meritvami telesnih razsežnosti smo pridobili podatke za izračun indeksa telesne mase (ITM), koeficienta razmerja med obsegom pasu in telesno višino (WHtR) in koeficientom razmerja med obsegom pasu in obsegom bokov (WHR). Sledila je izvedba testa KTK, s katero je bila določena koordinacijska sposobnost testiranih otrok. Zbrane podatke smo nato analizirali s pomočjo programa SPSS in ugotovili, da izbrane neodvisne spremenljivke (ITM, WHR, WHtR, spol) ne pojasnjujejo odvisne spremenljivke MQ (rezultati testa KTK).
Ključne besede: hranjenost, koordinacija, test KTK, predšolski otroci, ITM, WHtR, WHR
Objavljeno v DKUM: 18.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Pristop učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju predšolskih otrok : diplomsko deloTia Lucija Kirbiš, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Pristop učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju predšolskih otrok je bil raziskati možnost uporabe didaktične strategije učenja na podlagi nalog pri plesnem ustvarjanju s skupino otrok v vrtcu. Diplomsko delo zajema teoretični in praktični del. V teoretičnem delu so opredeljeni ključni pojmi, kot so ples, plesna vzgoja, aktivno učenje in učenje na podlagi nalog. Obravnavana sta proces razvoja gibalnih motivov in plesnih elementov skozi plesno izražanje ter njegova vloga pri celostnem razvoju otroka. Praktični del vključuje priprave na izvedbo dejavnosti učenja na podlagi nalog v vrtcu, spremljanje njihovega poteka in analizo izvedenih plesnih aktivnosti. Evalvacije temeljijo na načrtnem opazovanju otrok med plesnim ustvarjanjem. V zaključku so povzete ključne ugotovitve raziskave, ki predstavljajo pomembno izhodišče za nadaljnje preučevanje in implementacijo didaktične strategija učenja na podlagi nalog v vrtcih. Otroci so med seboj zelo dobro sodelovali. Pokazali so visoko stopnjo ustvarjalnosti in sposobnost plesne improvizacije ter uspešno raziskovali lastne plesne zmožnosti pri iskanju gibalnih rešitev na zastavljene naloge, pri čemer so izhajali iz vsebinskih motivov, povezanih s specifično temo. Rezultati potrjujejo, da takšen pristop spodbuja ne le individualno izražanje, temveč tudi medsebojno sodelovanje in ustvarjalno raziskovanje giba.
Ključne besede: plesna vzgoja, predšolski otroci, učenje na podlagi nalog, aktivno učenje
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (12,71 MB) |
6. Plesno ustvarjanje otrok na delo skladatelja Camilla Saint-Saënsa Živalski karneval : diplomsko deloMaja Vinter, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesno ustvarjanje otrok na glasbeno delo skladatelja Camilla Saint-Saënsa Živalski karneval je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Namen diplomske naloge je bil pripraviti plesne dejavnosti na glasbeno delo Živalski karneval in jih izvesti skupaj z otroki. Otrokom smo želeli prek plesnih dejavnosti približati glasbeno delo Živalski karneval, spremljati njihove odzive in spodbujati njihovo ustvarjalnost. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili, kaj je umetnost, in se podrobneje osredotočili na plesno in glasbeno umetnost. Predstavili smo, kako poteka načrtovanje plesne vzgoje v vrtcu, pomen vloge vzgojitelja pri načrtovanju aktivnosti in vpliv plesne vzgoje na različna področja otrokovega razvoja. Poudarili smo povezanost glasbe in plesa ter predstavili glasbeno delo Živalski karneval in skladatelja Camilla Saint-Saënsa. V praktičnem delu diplomske naloge smo na podlagi teoretičnih izhodišč pripravili osem dejavnosti, ki smo jih izvedli skupaj z otroki v vrtcu. Na podlagi sprotnega opazovanja in evalvacij smo ugotovili, da so otroci s pomočjo dejavnosti na nazoren način pridobivali nove informacije o živalih. Prek plesnih dejavnosti so se ustvarjalno izražali in usvajali gibalne motive, ki smo jih načrtovali. Otrokom smo približali glasbeno delo Živalski karneval, ki jih je pri plesnem ustvarjanju dodatno motiviralo.
Ključne besede: ples, gibanje, klasična instrumentalna glasba, predšolski otroci, plesne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 22.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,48 MB) |
7. Gibalna aktivnost predšolskih otrok in njihovih staršev v mestnem okolju : diplomsko deloAndrej Farazin, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen pomen gibalne/športne aktivnosti v predšolskem obdobju, pri čemer je sprva predstavljen gibalni razvoj otroka, faze in dejavniki razvoja. Zanimal nas je vpliv družine na gibalne aktivnosti otrok ter sama gibalna dejavnost staršev. Predstavljene so tudi smernice s priporočili za gibalno aktivnost otrok in odraslost. Preučevali smo povezanost časa, ki ga otroci preživijo za zasloni s gibalnimi dejavnostmi.
Diplomsko delo je raziskovalnega tipa. V raziskavi smo preverili tri zastavljene hipoteze, raziskavo pa smo izvedli s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki so ga izpolnili starši predšolskih otrok (3-6 let). Ugotovitve raziskave so prikazane v grafih, ki jih spremljajo razlage.
Ugotavljali smo, da so predšolski otroci redno gibalno aktivni na prostem, večina jih ni vključenih v organizirano vadbo, tisti ki pa so, pa obiskujejo predvsem splošno telovadbo. Otroci v povprečju dosegajo priporočeno količino dnevnih gibalnih aktivnosti. Starši so v prostem času po večini vključeni tako v zmerno, predvsem pa visoko intenzivne gibalne dejavnosti, pri čemer pa se na našem vzorcu ne potrdi povezanost med pogostostjo gibalnih/športnih aktivnosti staršev in otrok. Ugotavljamo, da se starši pri otrocih večinoma držijo smernic glede zaslonskega časa, hkrati pa se ne potrdi povezanost zaslonskega časa in gibalno aktivnostjo otrok.
Na podlagi rezultatov smo vse tri hipoteze zavrnili.
Ključne besede: gibalni razvoj, predšolski otroci, gibalna/športna aktivnost, družina, čas za zasloni, mestno okolje
Objavljeno v DKUM: 08.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (785,76 KB) |
8. Spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok po trimesečnem vadbenem programu : diplomsko deloLucija Repas, 2024, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu so predstavljene spremembe v izvedbi temeljnih gibalnih vzorcev mlajših otrok na podlagi trimesečnega vadbenega programa. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, podrobneje se predstavljene faze gibalnega razvoja, opredeljeni so mejniki v gibalnem razvoju, prav tako so opisane gibalne kompetence, sposobnosti in spretnosti. Predstavljene so tudi lokomotorne in manipulacijske spretnosti v merskih nalogah TGMD-3. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, ki so bili pridobljeni na podlagi merskih nalog TGMD-3 na neslučajnostnem vzorcu, ki je obsegal 201 otroka, ki je bil v šolskem letu 2023/24 vključen v enega izmed mariborskih vrtcev. Na podlagi empiričnega dela je bilo ugotovljeno, da obstaja razlika med začetnim stanjem in stanjem po koncu vadbenega programa, saj so vsi otroci napredovali v izvedbi kazalnikov posameznih gibalnih nalog. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da otrokom največ težav povzroča izvedba vodenja žoge na mestu z eno roko. Ugotovljeno je bilo tudi, da se med dečki in deklicami niso pojavile statistično značilne razlike v izvedbi gibalnih nalog, tako pred začetkom kot tudi po koncu vadbenega programa.
Ključne besede: Predšolski otroci, gibalne kompetence, TGMD-3, napredek, gibalne naloge.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,35 MB) |
9. Spremljanje razvoja fine motorike otrok v starosti od 3 do 6 let : diplomsko deloLucija Čander, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti in spremljati razvoj fine motorike otrok starih tri do šest let in preveriti, ali kinetični pesek vpliva na razvoj fine motorike. V teoretičnem delu je predstavljen gibalni razvoj otrok, pojasnjena groba in fina motorika ter uporaba kinetičnega peska v vrtcu. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati štirimesečne raziskave, v katero je bil vključen neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 49 otrok starih od 38 do 70 mesecev, iz treh enot vrtca pri OŠ Videm. Uporabljena je bila kvantitativna tehnika zbiranja podatkov z merskim instrumentom treh nalog testa MOT 4-6 (točkovanje/tapkanje, ujem palice in zbiranje vžigalic) ter testom sestavljanja votlih kock. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni t-test za odvisne vzorce, t-test za neodvisne vzorce in Pearsonov koeficient korelacije. Na osnovi obdelanih podatkov je bilo ugotovljeno, da kinetični pesek pozitivno vpliva na razvoj fine motorike, saj so otroci eksperimentalne skupine na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate kot otroci kontrolne skupine, razlika je statistično značilna (p < 0,05). Pri eksperimentalni skupini je med rezultati testov na inicialnem in na finalnem testiranju nastala visoka/močna pozitivna povezanost (r = 0,701), povezanost je statistično značilna (p < 0,001).
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, fina motorika, kinetični pesek, MOT 4-6.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 159
Celotno besedilo (2,09 MB) |
10. Človeška figura kot motiv za likovne dejavnosti v starosti 5-6 let : diplomsko deloDoroteja Valner Gider, 2024, diplomsko delo Opis: Namen našega diplomskega dela je predstaviti izviren in sodoben didaktični sklop priprav za likovne dejavnosti v vrtcih. Diplomsko delo z naslovom Človeška figura kot motiv za likovne dejavnosti otrok v starosti 5-6 let zajema načrtovanje, izvedbo in podrobno analizo didaktičnega sklopa priprav, ki je namenjen k izboljšanju praktičnega likovnega dela v vrtcih. Vzorčne likovne dejavnosti, ki so nevsakdanje in drugačne, smo načrtovali na vseh šestih likovnih področjih in izbrali posamezno likovno tehniko, za katero menimo, da najbolj ustreza posameznemu likovnemu motivu.
V praktičnem delu smo se na podlagi strokovne literature poglobili v načrtovano delo in ugotovili, da z nevsakdanjimi motivi, ki se med sabo razlikujejo, in z motivom povezano likovno tehniko motiviramo otroke, da se ukvarjajo z likovnim problemom in na ta način uresničujemo zadane likovne cilje in prispevamo k uresničitvi ustvarjalnih potencialov.
V diplomskem delu bomo uporabili deskriptivno, neeksperimentalno in komparativno metodo pedagoškega raziskovanja in uporabili bomo metode kvalitativne metodologije. Likovne dejavnosti smo izvajali v vrtcu pri Osnovni šoli Kuzma v homogeni skupini otrok, starih 5-6 let.
Ključne besede: likovne dejavnosti, likovna področja, likovne tehnike, motivi, predšolski otroci.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,89 MB) |
