| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 229
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko delo
Helena Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 32; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

2.
Primerni motivi za likovno izražanje otrok v starosti 2-4 leta na temo pomlad
Ines Jurčič, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerni motivi za likovno izražanje otrok starih 2-4 leta na temo pomlad smo predstavili nekaj drugačnih, novih idej za likovno dejavnost v vrtcih na temo pomlad. Obdelali smo štiri likovna področja in sicer: risanje, slikanje, odtiskovanje (grafika) in kiparstvo. Znotraj njih smo uporabili različne likovne tehnike, primerne za likovno delo v predšolskem obdobju. Dejavnosti smo izvajali z otroki v vrtcu, starimi 2-4 leta. V teoretičnem delu diplomskega dela smo pojasnili naravo likovnih motivov in likovnih tem v okviru predšolske likovne didaktike, značilnosti načrtovanja likovnih dejavnosti v vrtcu, podali značilnosti razvoja likovnega izražanja v predšolskem obdobju pri različnih starostih in navedli načela predšolske likovne didaktike. Predstavili smo še likovna področja in likovne tehnike s poudarkom na primernih tehnikah ter opozorili na najpogostejše napake na področju likovnih dejavnosti. V praktičnem delu smo izvajali osem nastopov iz področja didaktike likovne vzgoje na temo pomlad. Risali smo koreninice rastlin na papirnate kozarčke in svoje odseve, ki smo jih opazovali v lužah. Na stare dežnike smo slikali z rokami, sami smo si zmešali tudi barvo iz blata in vode ter z njo slikali na risalne liste. V glino smo s prsti naredili polževo sled in valjali deževnike, ki smo jih opazovali v naravi. Z vatiranimi palčkami smo odtiskovali regratove lučke ter odtiskovali muhe iz zmečkanega papirja. Ugotovili smo, da drugačni, bolj abstraktni motivi otroke bolj pritegnejo in povečajo otrokovo zanimanje za dejavnost. Ugotovili smo tudi, da je v vsakem tematskem sklopu ogromno možnosti za izbiro likovnih motivov in da je možno, ne glede na tematiko, ki se v vrtcu obravnava, izvesti kvalitetno likovno dejavnost.
Ključne besede: likovni motiv, likovna tehnika, likovna dejavnost, predšolska vzgoja, otroci
Objavljeno v DKUM: 15.07.2022; Ogledov: 69; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

3.
Primerjava pripovedovanja zgodbe ob nizu sličic ter sliki z več elelmenti : diplomsko delo
Tamara Lesnika, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo obravnavali govorni razvoj, ki je za otroke v predšolskem obdobju izjemnega pomena. Osredotočili smo se na številne dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj. Ker pa se naše diplomsko delo nanaša na pripovedovanje zgodb, smo ugotavljali, kakšne zgodbe lahko pričakujemo pri otrocih določene starosti, kako se razvoj pripovedovanja stopnjuje ter kako krepimo otrokov besedni zaklad. Veliko vlogo pri komunikaciji ima prav tako poslušanje, zato smo del teoretičnega dela namenili tudi temu, kjer smo predstavili načine poslušanja ter njegovo krepitev. Empirični del pa zajema predstavitev podatkov, ki smo jih pridobili z zbiranjem in analiziranjem zgodb. V raziskavo je bilo vključenih 14 otrok starih 5–6 let. V raziskavi smo primerjali pripovedovanje zgodb ob nizu treh sličic ter pripovedovanje zgodb ob eni sliki z več elementi. Številne raziskave kažejo, da so otroci tvorili daljše zgodbe pri pripovedovanju ob nizu treh sličic, ki so jih lahko postavili v poljubno zaporedje, kot pri eni sliki, ki vsebuje več elementov. Tudi v empiričnem delu naše raziskave smo ugotovili, da so otroci uporabili več besed, povedi ter dogodkov pri pripovedovanju ob nizu treh sličic.
Ključne besede: pripovedovanje, govorni razvoj, poslušanje, predšolska vzgoja, zgodba
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 132; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (972,15 KB)

4.
Analiza praktičnega usposabljanja za didaktiko družboslovja v študijskem programu predšolska vzgoja 1. stopnja : magistrsko delo
Klavdija Kangler, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo evalvirali praktično usposabljanje študentov predšolske vzgoje za didaktiko družboslovja iz vidika več ravni oz. perspektiv. Na teoretični ravni, na ravni primerjave predmetnikov, na ravni evalvacije dnevnikov praktičnega usposabljanja, na ravni mnenj študentov in na ravni refleksije mentorjev v vrtcih. V teoretičnem delu smo predstavili praktično usposabljanje za bodoče vzgojitelje predšolskih otrok, vloge sodelujočih v praktičnem usposabljanju, področje evalvacije, ki se dotika vseh deležnikov praktičnega usposabljanja in vsebine, cilje, oblike dela ter integracijo didaktike družboslovja z drugimi področji. V empiričnem delu predstavljamo rezultate analize dnevnikov praktičnega usposabljanja, rezultate anketnega vprašalnika, ki so ga reševali študentje dodiplomskega študija predšolske vzgoje, ter analizo intervjujev z mentoricami, ki na pedagoško prakso sprejemajo študente študijskega programa Predšolska vzgoja. Rezultati so pokazali, da so študentje delno usposobljeni za samostojno delo z otroki na področju družbe, da si na nastopih za področje družbe pretežno izbirajo manj kompleksne teme, njihove kompetence se razvijajo postopoma. Mentorji prav tako opažajo delno usposobljenost za vodenje dejavnosti za področje družbe pri študentih in pri sebi. Naloga pomembno prispeva k razumevanju didaktičnih in pedagoških kompetenc študentov za področje družbe, saj predstavlja različne perspektive raziskovalnega problema.
Ključne besede: didaktika družboslovja, praktično usposabljanje, evalvacija, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

5.
Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko delo
Mateja Mašek, 2021, diplomsko delo

Opis: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Ključne besede: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 299; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
Profesionalni razvoj vzgojitelja : diplomsko delo
Jan Jeraj, 2021, diplomsko delo

Opis: Za kakovostno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela je pomemben profesionalni razvoj vzgojiteljev. Le-ti morajo poleg širokega spektra znanj in spretnosti posedovati tudi psihofizične sposobnosti, empatijo ter komunikacijske sposobnosti. Za namen diplomske naloge smo na podlagi kvantitativne raziskovalne metode preučili profesionalni razvoj vzgojiteljev ter vpliv biografij starejših predšolskih vzgojiteljev na profesionalni razvoj mlajših predšolskih vzgojiteljev. S preučitvijo sekundarnih virov in primarnih podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi anketiranja in statistične analize, smo prišli do ugotovitve, da med starejšimi in mlajšimi vzgojitelji ne obstajajo statistične razlike v vplivu posameznih oblik strokovnih usposabljanj, ter da na njihov profesionalni razvoj ne glede na starost vplivajo podobni dejavniki, kot so branje strokovne literature ter stalno strokovno izpopolnjevanje na tematskih konferencah in ostalih usposabljanjih.
Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, otroci, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 217; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Razvijanje veščin malčkov pri dnevni rutini s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja Developing toddlers ’skills in a daily routine by encouraging algorithmic thinking
Patricija Grad, 2021, diplomsko delo

Opis: Izvajanje dnevne rutine pri otrocih v prvem starostnem obdobju vključuje vsa področja razvoja in hkrati ponuja priložnost za učenje osnovnih veščin samostojnosti. Dnevna rutina predstavlja čas za učenje, otrokom daje občutek varnosti in skupnosti. Učenje osnovnih veščin samostojnosti lahko izvajamo tudi s spodbujanjem algoritmičnega mišljenja pri otrocih v prvem starostnem obdobju. Algoritmično mišljenje je ena izmed najpomembnejših kompetenc, s katero lahko rešujemo probleme vsakdanjega življenja. Razvoj veščin algoritmičnega mišljenja spodbuja razvoj drugih veščin, kot so ustvarjalnost, logično razmišljanje, odločanje ipd., zato je pomembno razvijati veščine algoritmičnega mišljenja že v zgodnjem otroštvu. V praktično empiričnem delu smo oblikovali vaje in dejavnosti za razvijanje samostojnosti v skupini pri otrocih od 1 do 2 leti (n=14). S pomočjo ocenjevalne lestvice smo spremljali razlike v doseženih veščinah pri umivanju rok ter obuvanju in sezuvanju copat. Vaje, ki so vključevale učenje po korakih za vsako izmed izbranih veščin, smo izvajali 10 dni. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v sposobnostih umivanja rok ter obuvanja in sezuvanja copat pred in po izvedenih vajah. Rezultati naloge so pomembni za spodbujanje algoritmičnega mišljenja pri mlajših otrocih saj ponujajo razmislek, kako bi lahko vzgojitelj pri svojem delu uporabili podobne strategije tudi na drugih področjih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, razvijanje veščin malčkov, dnevna rutina, algoritmično mišljenje, družboslovje
Objavljeno v DKUM: 04.01.2022; Ogledov: 195; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

8.
Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih : diplomsko delo
Sabina Pušnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Vloga otroka v različnih alternativnih konceptih je opredeliti različne alternativne koncepte, in sicer waldorfski vzgojni koncept, vzgojni koncept Marie Montessori, summerhillski vzgojni koncept in vzgojni koncept Reggio Emilia ter vloge, ki jih prevzema predšolski otrok v posameznem alternativnem vzgojnem konceptu. V teoretičnem delu smo sprva predstavili vzroke za pojavitev alternativnih vzgojnih konceptov. Nadaljevali smo s predstavniki omenjenih konceptov in njihovimi teorijami ter podali glavne posebnosti posameznih alternativnih konceptov. Osredotočili smo se predvsem na vlogo otroka, ki jo predpostavljajo posamezni koncepti. Teoretični del smo zaključili s podatki, ki prikazujejo stanje oz. delovanje alternativnih vzgojnih konceptov dandanes, usmerili pa smo se predvsem na območje Slovenije. Za izvedbo empiričnega dela smo s pomočjo strokovne literature sestavili anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili potrebne podatke za izvedbo empirične raziskave. V empirični raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok, zaposleni v različnih vrtcih po Sloveniji. V raziskavo je bilo vključenih 100 strokovnih delavcev.
Ključne besede: Alternativni koncepti, predšolska vzgoja, vloga otroka, zasebne vzgojno-izobraževalne institucije.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 248; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Gledališke igre za najmlajše : diplomsko delo
Tina Horvat, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi strokovne literature predstavljen pomen gledališča in gledaliških dejavnosti oziroma iger za otroke v prvem starostnem obdobju. Gre za čas, ko je njihov govor še v fazi razvijanja. Pomembno je spodbudno okolje, da otroku pustimo čas in prostor za samostojno učenje in raziskovanje. Z izvajanjem gledaliških dejavnosti pripomoremo k zaznavanju na vseh čutnih ravneh. Pomembna je vloga vzgojitelja, da zna z otroki vzpostaviti pravilno komunikacijo in izbere igro, s katero zna ustvariti prijetno vzdušje. Le tako otroci z veseljem in zanimanjem sodelujejo ter se hkrati učijo biti strpni drug do drugega. Razvijajo tudi svojo ustvarjalnost in domišljijo, z obvladovanjem gibanja pa gradijo svojo samopodobo.
Ključne besede: gledališče, otrok, predšolska vzgoja, gledališke igre, spodbudno okolje.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

10.
Raziskovanje razvojnih mejnikov na področju komunikacije v heterogenih in homogenih skupinah : diplomsko delo
Manca Povalej, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge je predstavljen pomen komunikacije ter tri vrste komunikacije; socialna komunikacija, ekspresivna komunikacija in receptivna komunikacija, ki so zelo pomembne v predšolskem razvojnem obdobju za socialni razvoj ter razvoj govora in jezika. Analizirali smo pomen heterogenih in homogenih skupin ter povezave z razvojem komunikacije glede na vrsto skupine, v katero je vključen otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere namen je ugotoviti, kateri otroci pogosteje dosegajo razvojne mejnike na področju komunikacije ter ali obstajajo razlike med dečki in deklicami glede na vrsto komunikacije. Podatke smo pridobili s pomočjo ocenjevalnih listov za vse tri vrste komunikacije. V raziskavi smo zbrali podatke za 69 otrok, starih od 1 do 5 let. Rezultati so pokazali, da v homogenih skupinah otroci pogosteje dosegajo razvojne mejnike kot v heterogenih skupinah v prvem in drugem starostnem obdobju. Analiza razlik med spoloma je pokazala, da deklice statistično značilno pogosteje dosegajo razvojne mejnike v prvem starostnem obdobju pri vseh treh vrstah komunikacije. V drugem starostnem obdobju pa deklice še vedno dosegajo višje povprečne vrednosti pri večini postavk, vendar razlike med deklicami in dečki niso več tako izrazite.
Ključne besede: socialna komunikacija, receptivna komunikacija, ekspresivna komunikacija, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici