| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 217; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Spoznavanje dvorca Spodnja Polskava s pedagoškim pristopom Storyline
Leonida Lipovšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili projektno delo, različne tipe projektnega dela, njegove značilnosti ter načela in načrtovanje projektnega dela. Vrsta projektnega dela je tudi pedagoški pristop Storyline. Opredelili smo temeljna izhodišča, načela in vlogo vzgojitelja ter opisali vse korake, ki so potrebni za izvedbo. V praktičnem delu smo analizirali izvedbo v skupini otrok starih 4 do 6 let, kjer smo izvedli šest epizod po pedagoškem pristopu Storyline. Rezultati so pokazali, da je bilo za načrtovanje potrebnega precej časa in priprav, kar se je kasneje zelo obrestovalo, saj so bili otroci ves čas aktivni in zelo motivirani za učenje. O izbrani temi so se naučili veliko novega, realizacija načrtov zgradb in figur pa je potekala po pričakovanju. Nekateri zahtevnejši cilji so bili delno doseženi. Pozitivne spremembe v dejavnostih in angažiranost otrok so opazili tudi starši. Diplomsko delo je pomembno, saj predstavlja analizo implementacije pedagoškega pristopa Storyline v slovenskem prostoru, kar je novost, hkrati pa želimo z njim spodbuditi vzgojitelje, da bi obogatili svoje poučevanje z uporabo obravnavanega pristopa.
Ključne besede: projektno delo, pristop Storyline, predšolska vzgoja, didaktika, didaktika družboslovja
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 228; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,88 MB)

3.
Učenje pravil preko lutke
Nika Mežnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Lutka je pripomoček, s katerim pridobimo pozornost otroka, in hkrati posrednik med odraslim in otroki. Njena uporaba je priljubljena, saj omogoča lažjo komunikacijo, z njo dosegamo različne zastavljene cilje, otrokom pa predstavlja tudi zelo veliko motivacijo za sodelovanje. Z vključitvijo lutke v vsakdanjo rutino v vrtcu postane rutina bolj mehka in manj enolična. Otrokom z lutko na lažji način predstavimo določene situacije in probleme, pripomore pa tudi k boljšemu vzdušju v skupini. Komunikacija je proces pretoka informacij in je pomemben element v vzgoji in izobraževanju. Kadar komunicirata otrok in lutka, je komunikacija med njima posebna, saj se otrok prilagaja lutki in je ne želi razočarati. Lutka olajša komunikacijo in omogoči vzgojitelju lažje razumevanje otroka. V praktičnem delu naloge smo preverjali, ali lahko z uporabo lutke vplivamo na upoštevanje pravil pri otrocih. Postavili smo pravila v povezavi z vljudnostnimi izrazi, bontonom za mizo, pozdravljanjem, pospravljanjem, pravili v garderobi in opravičevanjem. Ob koncu praktičnega dela z lutko, ki smo ga izvajali dva tedna, smo opazili napredek otrok pri upoštevanju pravil. Pridobljeni rezultati so pokazali, da je prišlo do izboljšanja rezultatov pri vseh zastavljenih postavkah.
Ključne besede: predšolska vzgoja, lutka, pravila v vrtcu
Objavljeno: 24.02.2021; Ogledov: 248; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (950,59 KB)

4.
Analiza individualiziranih programov v vrtcih
Teja Zavasnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo predstavili pomembnost individualizacije, ki omogoča, da se vsakemu otroku s posebnimi potrebami prilagaja podajanje učnih vsebin, organizacija dela, izvedba programa, cilji in pripomočki. Izpostavili smo pomen individualiziranih programov, analizirali smo vlogo posameznih članov strokovne skupine pri pripravi individualiziranih programov ter predstavili prednosti in izzive, ki se pojavljajo v procesu načrtovanja, izvajanja in evalvacije individualiziranih programov za otroke s posebnimi potrebami. V empiričnem delu smo analizirali individualizirane programe predšolskih otrok s posebnimi potrebami (N = 39). Ugotovili smo nekaj pomanjkljivosti, na primer, da ocena otrokovega funkcioniranja v večini primerov (84,6 %) ne vključuje področij dejavnosti iz Kurikuluma za vrtce, temveč gre predvsem za opisne globalne ocene otrokovega funkcioniranja, da vloga vzgojitelja v 64,1 % analiziranih individualiziranih programov ni omenjena, da v 30,8 % individualiziranih programov ni zapisano, kako poteka sodelovanje s starši, da 20,5 % programov nima zapisanih ciljev ter da 38,5 % programov nima evalvacije. Rezultati analize so pomembni, saj prispevajo k boljšemu razumevanju stanja na področju individualiziranih programov na izbranem vzorcu in nakazujejo, katere izboljšave so potrebne.
Ključne besede: Individualiziran program, otroci s posebnimi potrebami, predšolska vzgoja, individualizacija.
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 314; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Mnenja študentov predšolske vzgoje o kompetencah za komunikacijo s starši predšolskih otrok
Nina Mencigar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Mnenja študentov predšolske vzgoje o kompetencah za komunikacijo s starši predšolskih otrok je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni študijski program Predšolske vzgoje, pomen prakse kot izkustveno učenje in vloga mentorja. V nadaljevanju so opredeljene in predstavljene teorije kompetenc in kompetence po ravneh: splošne, ključne in specifične kompetence, ter kompetence študentov. Sledi opredelitev širokega pojma komunikacije kot izmenjave informacij med dvema ali več sogovorniki in delitev le-tega na dva podsistema, verbalno in neverbalno komunikacijo. Na koncu je predstavljena komunikacija pri sodelovanju s starši. V empiričnem delu je bilo z anketnim vprašalnikom raziskano, ali se študenti vseh treh Pedagoških fakultet v Sloveniji čutijo dovolj kompetentne na področju komunikacije, kako ocenjujejo svoje komunikacijske spretnosti in ali se čutijo dovolj kompetentne za komunikacijo s starši predšolskih otrok. Na vzorcu 69 študentov je bila izvedena raziskava, podatki so bili obdelani in interpretirani s pomočjo statističnega programa SPSS.
Ključne besede: študijski program predšolska vzgoja, kompetence, komunikacija, komunikacija pri sodelovanju s starši, komunikacijske spretnosti.
Objavljeno: 27.10.2020; Ogledov: 312; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (723,40 KB)

6.
Uporaba delovnih gradiv v 2. starostnem obdobju v vrtcih občine Velenje
Nina Koren, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Uporaba delovnih gradiv v 2. starostnem obdobju v vrtcih občine Velenje je sestavljeno iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del smo razdelili na tri sklope. V psihološkem sklopu smo predstavili Piagetovo fazo intuitivne inteligence in fazo konkretno intelektualnih operacij, dejavnike razvoja in možnosti za tehnične dejavnosti v posameznih razvojnih obdobjih. V tehnično-tehnološkem sklopu smo podrobneje opisali delovna gradiva: papir, les, umetne mase in kovine. V zadnjem, didaktičnem, sklopu smo zajeli opis delovne, konstrukcijske in projektne naloge ter vsebino in cilje tehnično-tehnološke vzgoje v vrtcu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati, pridobljeni z empirično raziskavo. Podatke smo pridobili s pomočjo ankete za vzgojitelje in vzgojiteljice Vrtca Velenje. V raziskavi je sodelovalo 28 vzgojiteljev in vzgojiteljic iz drugega starostnega obdobja. Ugotovili smo, da vzgojitelji le enkrat do dvakrat tedensko obravnavajo tehnično-tehnološke vsebine. Najpogosteje z otroki spoznavajo in ustvarjajo z delovnimi gradivi papir in les, redkeje ustvarjajo z umetnimi masami, skoraj nikoli pa ne posegajo po kovinah. Izhajajoč iz ugotovitev empiričnega dela, smo v praktičnem delu predstavili izdelke iz različnih delovnih gradiv (papir, les, umetne snovi in kovine) za predšolske otroke drugega starostnega obdobja. Pri vsakem izdelku so navedeni potrebni materiali, pripomočki in orodja, podroben potek izdelave izdelka s slikovnimi ponazoritvami ter ključni elementi varnosti pri delu.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, vzgojitelj, tehnika in tehnologija, delovna gradiva, praktični izdelki.
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 294; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

7.
Gozdna pedagogika v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi - študija primera
Valentina Janžekovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Težnja ljudi k vračanju v naravo je vedno večja. Posledično je tudi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah vse več zanimanja za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa v sožitju z naravo. Prav to nam ponuja oziroma omogoča gozdna pedagogika. V diplomski nalogi, ki je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela, smo s pomočjo študije primera raziskali prisotnost gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Opredelili smo koncept gozdne pedagogike, značilnosti aktivnega in izkustvenega učenja ter vlogo odraslega pri omenjenem konceptu. Empirični del zajema raziskavo, v kateri smo s študijo primera raziskali in predstavili prisotnost koncepta gozdne pedagogike v javnem vrtcu. Zanimali so nas zlasti poznavanje koncepta gozdne pedagogike med strokovnimi delavci vrtca, izvajanje dejavnosti s področja gozdne pedagogike, pomen vlog otrok in odraslih pri teh dejavnostih ter omejitve in ovire pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti z omenjenega področja.
Ključne besede: aktivno učenje, gozdna pedagogika, izkustveno učenje, javni vrtec, predšolska vzgoja
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 399; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1011,56 KB)

8.
Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu
Karin Lešer, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela z naslovom Upodabljanje različnih kultur preko likovnih dejavnosti v vrtcu je bil raziskati didaktične načine, možnosti in metode za seznanjanje predšolskih otrok z različnimi kulturami preko seznanjanja z novimi likovnimi tehnikami. Pri tem smo uporabili različna področja likovnega ustvarjanja. Diplomsko delo sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu je predstavljena opredelitev medpodročnega povezovanja, predvsem med likovno umetnostjo in družbo, sama likovna umetnost ter vzgojna načela pri likovni umetnosti, ki jih opredeljuje Kurikulum za vrtce, predstavljena je didaktika likovne dejavnosti in njena področja ter različne kulture sveta, ki so bile zajete v praktičnem delu (Afriška, Indijanska, kultura Eskimov in Kitajska kultura). V praktičnem delu diplomskega dela so predstavljene interpretacije podatkov, ki smo jih pridobili preko opazovanja pri izvajanju dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, likovna vzgoja, likovne tehnike, različne kulture, družba
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 459; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

9.
Povezanost med vrednotami vzgojiteljev in načinom dela z otroki priseljenci v predšolski vzgoji
Matija Brmež, 2020, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu naloge smo predstavili pomembnost vključevanja otrok priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem iz vidika različnih programov, zakonodaje oz. pomembnih dokumentov, ki opredeljujejo vključevanje otrok priseljencev. Osvetlili smo pomen vrednot pri delovanju posameznika, v našem primeru pri delu strokovnih delavcev v predšolski vzgoji ter skušali to povezati tudi z medkulturno vzgojo. Ključnega pomena pri delu z otroki priseljenci je zagotavljanje pogojev za uspešno integracijo, ki pa so pogosto preplet organizacijskih in predvsem tudi osebnih dejavnikov, kamor sodijo vrednote. V empiričnem delu naloge smo raziskovali katere vrednote strokovni delavci ocenjujejo kot najbolj pomembne in kako se te vrednote povezujejo z njihovim delom z otroki priseljenci. V raziskavi je sodelovalo 461 strokovnih delavcev. Vrednote smo razdelili v dve skupini, v vrednote usmerjene na druge in vrednote usmerjene vase. Ugotovili smo, da strokovni delavci v večji meri izražajo vrednote usmerjene na druge od vrednot usmerjenih vase, saj so bile povprečne vrednosti pri vrednotah usmerjenih na druge praviloma višje. Med vrednotami usmerjenimi na druge je najbolj pomembna vrednota učiti otroke kako biti iskren in odgovoren. Analiza korelacij je pokazala, da pri vrednotah usmerjenih na druge prihaja do več statistično pomembnih pozitivnih korelacij z metodami dela z otroki priseljenci, kot pri vrednotah usmerjenih vase. Prav tako so bili višji tudi korelacijski koeficienti, kar nakazuje na močnejše povezave med postavkami. Rezultati naloge so pomembni, saj nakazujejo, da se usmerjenost vrednot vzgojitelja povezuje z njegovo kompetentnostjo pri delu z otroki priseljenci, zlasti pri uporabi specifičnih metod dela.
Ključne besede: priseljenci, integracija, medkulturna vzgoja, vrednote, predšolska vzgoja
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (955,62 KB)

10.
Zasnova arhitekture in interierja vrtca v Šentjurju
Anja Cimerman, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava arhitekturno zasnovo novega vrtca v Šentjurju, ki vključuje tudi oblikovanje interierja vrtca ter pripadajoče otoško igrišče. V nalogi so v teoretičnem delu predstavljena načrtovalska izhodišča za gradnjo vrtca, zgodovina vrtcev na Slovenskem, zakonske podlage za gradnjo vrtcev, referenčni primeri vrtcev ter analize lokacije širšega in ožjega območja. Na podlagi izdelanih analiz ter teoretičnih osnov je predlagana nova lokacija za zasnovo vrtca v Šentjurju. Izdelana je idejna zasnova za vrtec s pripadajočimi prostori, upravo, kuhinjo, športno igralnico ter parkiriščem z gospodarskim dvoriščem. Izdelana je tudi idejna zasnova za otroško igrišče na ploščadi objekta, za igrišče ob potoku ter zasnova interierja prostorov vrtca.
Ključne besede: arhitektura vrtcev, otroško igrišče, predšolska vzgoja, vrtec, občina Šentjur
Objavljeno: 22.05.2020; Ogledov: 685; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (85,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici