1. Sodelovanje vrtca s centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov : diplomsko deloUla Orel, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava sodelovanje med vrtcem in centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov. V teoretičnem delu so predstavljeni zakonodajni okviri, kurikularne usmeritve ter značilnosti delovanja vrtca, centra za zgodnjo obravnavo in centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Empirični del temelji na kombinaciji kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. V prvem delu smo z intervjuji s strokovnimi delavkami vrtca preučili izkušnje in zaznave sodelovanja, v drugem pa z anketnim vprašalnikom med več vrtci preverili pogostost, kakovost in zadovoljstvo sodelovanja med vrtcem in centrom za duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo z namenom doseči čim bolj usklajeno podporo otrokom oblikovali usmeritve za izboljšanje sodelovanja med vrtci in centri za duševno zdravje.
Ključne besede: predšolska vzgoja, center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, sodelovanje, duševne motnje, duševne težave
Objavljeno v DKUM: 07.01.2026; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Stališča staršev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca : magistrsko deloViktorija Mlinarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stališča staršev do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako starši razumejo vključevanje otrok s posebnimi potrebami, kaj pri tem prepoznavajo kot podporo ali oviro ter ali njihove osebne izkušnje vplivajo na oblikovanje stališč.
V raziskavi je sodelovalo 130 staršev otrok, vključenih v redne vrtčevske oddelke. Podatki so bili zbrani s pomočjo prilagojenega vprašalnika SPATI, ki je bil vsebinsko prilagojen slovenskemu predšolskemu kontekstu. Rezultati kažejo, da večina staršev podpira vključevanje, saj ga vidi kot priložnost za razvoj empatije, socialnih veščin in občutka pripadnosti pri vseh otrocih.
Kljub splošni podpori inkluziji starši opozarjajo na pomanjkanje ustrezne strokovne podpore, kadrovsko podhranjenost ter sistemske pomanjkljivosti kot ključne ovire za njeno uspešno izvajanje. Statistična analiza je pokazala, da osebna izkušnja z otroki s posebnimi potrebami in izobrazba staršev nimata pomembnega vpliva na splošno podporo inkluziji, vplivata pa na poudarjanje potrebe po dodatnem izobraževanju strokovnega kadra.
Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge staršev pri uresničevanju inkluzivne predšolske vzgoje ter predstavljajo izhodišče za nadaljnji razvoj kakovostne in trajnostne prakse v vrtcih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, inkluzija v vrtcu, otroci s posebnimi potrebami, stališča staršev
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Načini financiranja predšolske vzgoje v Sloveniji in izbranih evropskih državahSuzana Žnidarec, 2025, magistrsko delo Opis: Predšolska vzgoja predstavlja temeljno obdobje razvoja otroka, ki je osnova za otrokovo prihodnost. Prinaša številne dolgoročne koristi, kot so razvoj samostojnosti, samozavesti, empatije, strpnosti in ustvarjalnosti. Otrokom zagotavlja varno in spodbudno okolje za celostni razvoj, pridobivanje izkušenj, znanja in spretnosti. Poudarek je na kakovostnih socialnih odnosih, sodelovanju in razumevanju družbenih vrednot.
Vrtci se uvrščajo med javne zavode, zato smo v prvem delu magistrske naloge opisali in razložili vrste in pomen zavodov. Spoznali smo različne vrste predšolske vzgoje, njene cilje in pravno podlago za njihovo delovanje. Predstavili smo sistem javnih financ v Sloveniji in pomen javnega sektorja.
Pomena vključenosti otrok v vrtec se zavedajo tudi države Evropske unije, saj s svojo politiko želijo doseči skupni cilj s 96 % vključenostjo otrok od 3 do 6 let, oziroma do vstopa v šolo. Pomembnost vlaganja v predšolsko vzgojo je prikazana s Heckmanovo krivuljo.
Financiranje predšolske vzgoje je v Sloveniji podobno kot v izbranih evropskih državah. Predšolska vzgoja se financira največ iz javnih sredstev, to so državni in občinski proračuni in iz prispevkov staršev, ki so odvisni od njihovega dohodka. V Evropski uniji se povprečni skupni javni izdatki za predšolsko vzgojo povečujejo, kar pomeni, da večina evropskih držav daje velik pomen predšolski vzgoji, kljub splošnemu zmanjšanju števila otrok.
V empiričnem delu magistrske naloge smo prikazali izračun ekonomske cene v javnem in zasebnem vrtcu in ju med seboj primerjali. Zanimalo nas je, kateri vrtci v Sloveniji so dražji: ali tisti z več lokacijami ali tisti, ki imajo vrtec samo na eni lokaciji. Primerjali smo tudi delež javnega financiranja med izbranimi evropskimi državami. Izsledke raziskav smo predstavili v zadnjem delu naloge.
Z magistrsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost financiranja predšolske vzgoje, saj je od načina financiranja odvisna dostopnost in vključenost otrok v vrtec.
Ključne besede: predšolska vzgoja, financiranje predšolske vzgoje, države Evropske unije, vključenost otrok, cena vrtca
Objavljeno v DKUM: 02.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (5,83 MB) |
4. Analiza obstoječih aktivnosti trajnostne mobilnosti v vrtcih občine Žalec in predlogi za njihov razvoj : diplomsko deloMatevž Starič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so bile analizirane obstoječe aktivnosti trajnostne mobilnosti v 12 enotah Vrtcev Občine Žalec z namenom sistematičnega pregleda stanja in oblikovanja podlag za nadaljnji razvoj programov. Uporabljena je bila kombinacija kvantitativnih in kvalitativnih metod, izveden je bil anketni vprašalnik za frekvenco, raznolikost aktivnosti
in poglobljene odzive zaposlenih. Analiza je pokazala, da so najpogostejši ukrepi sprehodi, hoja v vrtec, izvedba kolesarskih dni ter prometnih poligonov in ustvarjalnih delavnic. Poudarek je na prometni varnosti, nekoliko manj pa na sistematičnih okoljskih vidikih. Najuspešnejše enote se odlikujejo po integraciji raznolikih aktivnosti, sodelovanju
s starši in zunanjimi akterji, izzivi ostajajo logistične omejitve, časovna stiska ter oddaljenost enot za nekatere družine.
Predlogi vključujejo okrepitev kolesarskih aktivnosti, modularne učne enote, večje vključevanje staršev, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in izmenjavo dobrih praks.
Ključen je razvoj inovativnih programov, prilagojenih starosti otrok in letnemu času. Raziskava poudarja potrebo po večji sistematičnosti ter skupnostnem pristopu in ponuja podlago za razvoj strategije trajnostne mobilnosti v zgodnjem otroštvu.
Ključne besede: trajnostna mobilnost, predšolska vzgoja, prometna varnost, empirična
analiza
Objavljeno v DKUM: 04.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,97 MB) |
5. Razvoj tehniške ustvarjalnosti otrok skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v vrtcu : diplomsko deloLana Špes, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo, z naslovom »Razvoj tehniške ustvarjalnosti otrok skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v vrtcu«, sestavlja teoretični, empirični in praktični del. V teoretičnem delu so predstavljene razvojne značilnosti otrok, didaktična izhodišča tehniške vzgoje in tehnično-tehnološke vsebine.
V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno-kvalitativna raziskovalna metoda, z uporabo vprašalnika za otroke. Vzorec je obsegal 20 otrok, starih 4–5 let, iz Vrtca Rogoza – Sonček. Rezultati so pokazali nizko poznavanje tekstilnih materialov in orodij, a hkrati visoko izražen interes za ustvarjanje.
Praktični del vključuje izvedbo petih tehniških dejavnosti z ocenjevanjem otrokovega dela in s samovrednotenjem. Ugotovljene so bile razlike v angažiranosti, samostojnosti, spretnostih, varnostnem ravnanju in težavnosti, neodvisno od predhodnega znanja ali spola. Dejavnosti so pri večini otrok spodbudile zanimanje, ustvarjalnost in ponos.
Rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju otrokovega predhodnega znanja in interesa ter poudarjajo pomen raznolikih, varnih in razvojno ustreznih izzivov. Hkrati so vzgojiteljem ponujene konkretne smernice za tehniške dejavnosti v vrtcu.
Ključne besede: predšolska vzgoja, tehniška vzgoja, tehniška ustvarjalnost, tekstil, praktični izdelki
Objavljeno v DKUM: 30.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (10,59 MB) |
6. Uporaba Cuisenairovih paličic v povezavi z merjenjem : diplomsko deloKaja Krajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Uporaba Cuisenairovih paličice v povezavi z merjenjem je bil poiskati in predstaviti možnosti uporabe tega didaktičnega sredstva za približevanje koncepta merjenja otrokom skozi različne matematične dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge so opredeljeni ključni pojmi, kot so merjenje, Cuisenairove paličice, predšolska vzgoja, matematika. Praktični del vključuje nabor izbranih dejavnosti merjenja z uporabo Cuisenairovih paličic ter podrobne evalvacije, ki temeljijo na načrtnem opazovanju otrok med izvedbo.
Ugotovitve kažejo, da so otroci pri izvajanju dejavnosti izkazali veliko zanimanje za sodelovanje in raziskovanje novih vsebin. Pri tem so se pogosto opirali na že pridobljene izkušnje ter jih nadgrajevali z novimi spoznanji. Nekatere dejavnosti so jim predstavljale večji izziv, medtem ko so druge izvajali z lahkoto. Ugotovitve potrjujejo, da so otroci ob ustrezno prilagojenem pristopu visoko motivirani in odprti za pridobivanje novega znanja, pri čemer jim uporaba Cuisenairovih paličic omogoča aktivno, izkustveno učenje in razvoj merilnih spretnosti.
Ključne besede: predšolska vzgoja, matematika, Cuisenairove paličice, merjenje, dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 22.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (889,96 KB) |
7. STEM v predšolskem obdobju : diplomsko deloGloria Horvat, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali vključevanje STEM vsebin v predšolsko obdobje, na katerem je poudarek na medsebojni povezanosti vsebin s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike. V teoretičnem delu smo raziskali pomen STEM za celostni razvoj otroka, predstavili različne didaktične pristope k uvajanju teh vsebin in podrobneje opisali posamezna področja. Dotaknili smo se tudi aktualnih raziskav, ki se nanašajo na izvajanje STEM dejavnosti v zgodnjem otroštvu. V praktičnem delu smo v Vrtcu Navihanček pri OŠ Središče ob Dravi načrtovali in izvedli osem izbranih STEM dejavnosti. Osrednji cilj praktičnega dela je bil otrokom približati STEM skozi igro in raziskovanje ter spremljati njihovo sodelovanje, zanimanje in odzive ob izvajanju nalog. Na podlagi evalvacij smo ugotovili, da so otroci pokazali izrazito zanimanje za STEM dejavnosti. V dejavnostih so sodelovali zelo aktivno, z navdušenjem in radovednostjo, kar je pozitivno vplivalo na njihov proces učenja in raziskovanja.
Ključne besede: STEM izobraževanje, predšolska vzgoja, učenje skozi igro, raziskovalne dejavnosti
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (2,08 MB) |
8. Mnenja in stališča slovenskih in hrvaških vzgojiteljev o usposobljenosti za odkrivanje potencialno nadarjenih predšolskih otrokLjiljana Gomerčić, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je ugotoviti, ali obstajajo razlike v mnenjih in stališčih slovenskih in hrvaških vzgojiteljev o odkrivanju potencialno nadarjenih otrok ter pri samooceni kompetenc za tovrstno delo, v mnenjih in stališčih o pomenu izobrazbe in usposabljanja ter pri podpori svetovalne službe in staršev. V raziskavi je sodelovalo 542 anketirancev, in sicer 248 (45,8 %) vzgojiteljev iz Slovenije in 294 (54,2 %) iz Hrvaške. Rezultati raziskave kažejo, da obstajajo pri samooceni posameznih kompetenc statistično pomembne razlike med slovenskimi in hrvaškimi vzgojitelji.
Ključne besede: potencialna nadarjenost, predšolski otrok, predšolska vzgoja, strokovna usposobljenost, vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (643,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Mnenje vzgojiteljic in vzgojiteljev o kompetentnosti za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok, upoštevajoč lastno gibalno dejavnostMatej Plevnik, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je redna prostočasna gibalna dejavnost vzgojiteljic in vzgojiteljev (n = 177) povezana z njihovim subjektivnim vrednotenjem kompetenc za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok. Za zbiranje podatkov o samoocenjeni gibalni dejavnosti in subjektivni oceni kompetenc za vodenje procesa gibalnih dejavnosti predšolskih otrok smo uporabili vprašalnik. Sklenemo lahko, da prostočasna gibalna dejavnost vzgojiteljic in vzgojiteljev predstavlja dejavnik njihove subjektivne zaznave kompetenc za vodenje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti, gibalna spretnost, vzgojitelji, strokovne kompetence
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (332,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Prepoznavanje socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v skupini tri-in štiriletnih otrok v vrtcuKatarina Zadnik, Sara Smrekar, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: V slovenskem prostoru so bili pozitivni učinki glasbenih dejavnosti na socialni razvoj izkazani le kot sekundarni rezultati raziskav. V pričujoči študiji smo, na vzorcu desetih otrok, starih od 3. do 4. leta, ugotavljali razvoj socialnih veščin pri glasbenih dejavnostih v vrtcu. Ugotovili smo, da je v polletnem obdobju postopno naraščala pogostost vključevanja in aktivnega sodelovanja pri glasbenih dejavnostih, deljenja glasbil, medsebojnega sodelovanja in navezovanja stikov. Rezultati so pokazili, da so glasbene dejavnosti spodbudile porast pogostosti deljenja rekvizitov, (medsebojnega) sodelovanja in navezovanja stikov tudi pri drugih vrtčevskih dejavnostih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, kurikulum, glasbena vzgoja, socialne veščine, glasbene dejavnosti, navezovanje stikov, deljenje glasbil
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (334,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
