1. Vloga glasbe in načrtovanje glasbenih dejavnosti v vrtcih montessori : doktorska disertacijaMaruša Laure, 2023, doktorska disertacija Opis: Trenutna pedagoška teorija montessori in raziskovalna praksa nakazujeta, da je v pristopu montessori glasba v primerjavi z drugimi področji delovanja pogosto podcenjena. Z doktorsko disertacijo si prizadevamo pomembno prispevati k razvoju glasbene vzgoje v vrtcih montessori v Sloveniji in širše.
Teoretični del doktorske disertacije obravnava opredelitev pedagogike montessori ter njenega mesta v slovenskem prostoru, osredotoča se na področje glasbe v omenjenem pristopu ter proučuje razvoj glasbenih sposobnosti predšolskih otrok. V slovenski prostor in širše uvaja natančno opredelitev didaktičnih smernic pristopa montessori, ki temeljijo na aktualnih spoznanjih pedagogike montessori, didaktike, psihologije, splošne pedagogike ter sorodnih ved. S pregledom stanja pedagogike montessori v Sloveniji proučujemo vlogo in položaj pristopa montessori znotraj slovenskega sistema predšolske vzgoje. Opredelitev razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju podaja sintezo literature s področja glasbenih sposobnosti, njihovega ocenjevanja ter faz v glasbenem razvoju predšolskih otrok. Teoretična izhodišča doktorske disertacije predstavljajo pomemben temelj, na katerem je zasnovan empirični del, ki sestoji iz treh faz raziskave.
V prvi fazi raziskave smo želeli z uporabo kvalitativnega raziskovanja ugotoviti podobnosti in razlike na področju predšolske glasbene vzgoje med veljavnim javnim programom za vrtce in programi zasebnih vrtcev, ki delujejo po načelih pedagogike montessori. V drugi fazi raziskave smo preučevali kontekst, v katerega je postavljeno področje glasbe v vrtcih montessori, ter analizirali načrtovanje glasbene vzgoje z vidika strukture, zastopanosti glasbenih dejavnosti, metod, oblik in sredstev dela. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je nastal za potrebe doktorske disertacije, smo anketirali 110 strokovnih delavcev iz vrtcev montessori iz Slovenije in tujine ter na podlagi analize načrtovanja glasbene vzgoje ugotovili, da se na področju poučevanja glasbe v vrtcih montessori sicer pojavlja veliko dobrih praks, vendar je še veliko prostora za izboljšave in nadaljnji razvoj. V tretji fazi raziskave smo se osredotočali na oblikovanje eksperimentalnega modela s cilji, vzgojno-izobraževalno vsebino in metodami, oblikami in sredstvi vzgojno-izobraževalnega procesa za področje glasbe po pedagoških smernicah montessori ter preverjanje njegovega učinka na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok z izvedbo kvazieksperimenta. Na podlagi rezultatov kvazieksperimenta, v katerem je sodelovalo 71 pet- do šestletnih otrok iz slovenskih vrtcev montessori, smo ugotovili, da ima eksperimentalni model za poučevanje glasbe v vrtcih montessori večji učinek na razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti predšolskih otrok kot poučevanje glasbe v vrtcih montessori na tradicionalen način. Prav tako smo ugotovili, da ima izvedba eksperimentalnega modela poučevanja glasbe po pristopu montessori z glasbeno usposobljenim izvajalcem večji učinek na razvoj ritmičnega in melodičnega posluha predšolskih otrok kot pa izvedba eksperimentalnega modela z izvajalcem brez glasbene izobrazbe.
Znanstveni doprinos doktorske disertacije predstavljajo številna pomembna spoznanja iz vseh faz raziskave. Gre za obširno empirično študijo z uporabo mešanih metod raziskovanja v slovenskem prostoru in širše, ki celostno obravnava področje glasbe v vrtcih montessori. Koncept načrtovanja in izvajanja glasbenih dejavnosti je obravnavan z analizo javno veljavnih kurikularnih dokumentov, študijo mnenj in stališč strokovnih delavcev, ki so zaposleni v slovenskih in tujih vrtcih montessori, ter kvazieksperimentom, v katerega smo vključili predšolske otroke, ki obiskujejo program predšolske vzgoje montessori. Doktorska raziskava s svojo robustno metodološko zasnovo prispeva k obstoječemu znanju o razvoju glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in ponuja dodatna spoznanja o pomenu usposobljenosti strokovnih delavcev, ki poučujejo predšolsko glasbeno vzgojo.
Ključne besede: predšolska glasbena vzgoja, pristop montessori, glasbene dejavnosti, načrtovanje, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 672; Prenosov: 268
 Celotno besedilo (5,33 MB) |
2. Primerjava kurikula predšolske glasbene vzgoje v slovenskem in finskem kurikularnem prostoruMiha Dežman, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je pridobiti in zapisati razlike med posameznima kurikularnima glasbenima področjema. Podrobneje so razčlenjeni slovenski in finski izobraževalni sistem, predšolska vzgoja in kurikul. Opredeljeni in podkrepljeni so z ustreznimi zakonskimi akti in predstavljeni v integraciji z vzgojno-izobraževalnimi pristojnim organi. Razlike se prično pojavljati že v sami strukturi izobraževalnega sistema med državama, poglavitna razlika pa je v sestavi kurikula in razdelitvi glasbenega kurikularnega segmenta glede na posamezno državo. Ugotovljeno je, da je finski kurikul bolj razdelan in doslednejši, z vrsto poglavij in podpoglavij, medtem ko je slovenski kurikul skromnejši, saj vsebuje le štiri poglavja, in sicer cilje, načela, otrok v vrtcu in področja dejavnosti. Ugotovljeno je tudi, da je na Finskem predšolska vzgoja na področju glasbe drugačna od slovenske, saj ciljev, načel, vsebin in glasbenih dejavnosti ni mogoče razdeliti na isti način. Finski kurikul se pri glasbeni vzgoji bolj osredotoča na otrokovo učno okolje, pridobitev kulturnih kompetenc, interakcijo z drugimi otroki in izražanje čustev preko glasbe. Prav tako je poudarek na kulturni raznolikosti in jezikovni ozaveščenosti, področja učenja pa so tista, kjer je glasbena vzgoja v kurikulu najbolj prisotna. Lahko bi rekli, da je glasbena vzgoja v slovenskem prostoru bolj sistematično zasnovana v fazi načrtovanja, izvajanja in vrednotenja posameznih glasbenih dejavnosti. Finski sistem prav tako več pozornosti posveča doživljanju in izražanju doživetij oziroma čustvenemu občutenju glasbenih vsebin.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, predšolska vzgoja, kurikul, glasbena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1613; Prenosov: 233
Celotno besedilo (1,38 MB) |
3. Opazovanje in spremljanje glasbenega razvoja - priložnost, da prisluhnemo otroku kot kompetentnemu glasbenikuBogdana Borota, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Pomembna vloga odraslega v vrtcu je načrtovanje in spremljanje razvoja in učenja otrok. Prav povezava med tema dvema vlogama odraslega prispeva k dvigu ravni kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Praksa spremljanja glasbenega razvoja in učenja še ni sistematično raziskana, zato so v prispevku na teoretični ravni obravnavani in kasneje na primerih pojasnjeni ključni elementi spremljanja zgodnjega glasbenega razvoja otrok. Aplikativnost teorije se kaže tudi v oblikovanih postavkah opazovalnih list, ki bi jih veljalo v praksi preizkušati in razvijati. Nadalje sta nakazani tudi (1) razlika v raznovrstnosti dokumentacijskega gradiva pri opazovanju in spremljanju ter (2) povezava med spremljanjem in nadaljnjim načrtovanjem kurikula na področju glasbe. Namen raziskave, predstavljene v prispevku, pa je ugotoviti stanje na področju opazovanja in spremljanja glasbenega razvoja s posebnim poudarkom na ugotavljanju pogostosti in tehnikah beleženja opazovanj. Rezultati, pridobljeni na vzorcu 810 strokovnih delavcev iz slovenskih vrtcev, kažejo, da se vzgojitelji ocenjujejo kot pomemben dejavnik pri spodbujanju glasbenega razvoja otrok in da v tej vlogi dokumentirajo glasbeni razvoj otrok v vrtcu. Vendar je spremljanje premalo sistematično in pogosto, da bi lahko sklepali na njegovo učinkovitost v povezavi z načrtovanjem procesno-razvojnega modela glasbenega učenja in poučevanja.
Ključne besede: predšolska vzgoja, predšolski otroci, otroški vrtci, glasbena vzgoja, glasbeni razvoj, glasba
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1703; Prenosov: 226
Celotno besedilo (254,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Analiza načrtovanega kurikula za vrtce na področju glasbene vzgojeOlga Denac, 2007, pregledni znanstveni članek Opis: Problematika načrtovanja glasbene vzgoje je povezana s filozofsko razsežnost jo razvoja učnih načrtov glasbene vzgoje in je še posebno aktualna ob uvedbi Kurikuluma za vrtce (1999), ki prinaša novosti na sistemski in vsebinski ravni. Zato je sistematično spremljanje in ugotavljanje kakovosti načrtovanega kurikula nujen pogoj za uspešen vzgojno-izobraževalni proces glasbene vzgoje. V prispevku so predstavljeni rezultati prve in druge faze raziskave, v katero smo vključili 159 vzgojiteljev iz vse Slovenije. Namen raziskave je bil ugotoviti mesto in vlogo, ki jo ima glasbena vzgoja v načrtovanem kurikulu za vrtce, ter prepoznati težave, s katerimi se vzgojitelji srečujejo pri uresničevanju posameznih načel kurikula v procesu operativnega načrtovanja glasbene vzgoje. Načrtovani kurikul smo analizirali z vidika strukture, dejavnosti, ciljev, načel, vsebin, metod ter sredstev dela. Iz rezultatov raziskave lahko ugotovimo, da glasbena vzgoja na področju dejavnosti umetnost izgublja strokovno avtonomnost in da vzgojitelji pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega procesa glasbene vzgoje le delno uresničujejo posamezna načela kurikula.
Ključne besede: vrtci, kurikulum za vrtce, načrtovanje pouka, glasbena vzgoja, predšolska vzgoja
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2225; Prenosov: 212
 Povezava na celotno besedilo |
5. Glasbene preference vzgojiteljev in predšolskih otrokOlga Denac, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V raziskavi, v katero smo vključili vzgojitelje predšolskih otrok ter od pet do šest let stare otroke, smo ugotavljali interes vzgojiteljev in otrok za glasbene dejavnosti. Ugotovili smo, da vzgojitelji izražajo največji interes za naslednje glasbene dejavnosti: petje pesmi, igranje na inštrumente in poslušanje glasbe. Otroci pa so kot najbolj priljubljene dejavnosti, v katerih bi želeli sodelovati, izbrali gibanje ob glasbi (ples), petje pesmi ter igranje na inštrumente, torej dejavnosti, kjer so lahko aktivni soudeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa. Domnevamo lahko, da izražanje interesa vzgojiteljev za posamezne glasbene dejavnosti vpliva na pogostost načrtovanja glasbenih dejavnosti in da je interes otrok za glasbo odvisen od izražanja interesa vzgojiteljev za glasbene dejavnosti.
Ključne besede: glasbene dejavnosti, glasbena vzgoja, vzgojitelji, predšolski otroci, predšolska vzgoja, otroški vrtci
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2629; Prenosov: 309
Celotno besedilo (154,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. UPORABNOST GLASBENIH VSEBIN IN DIDAKTIČNIH POSTOPKOV, PRIDOBLJENIH V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU, V VRTCIHDanijel Berden, 2012, diplomsko delo Opis: Otrok je glasbeno dejaven že od prvega leta starosti in ga je zato potrebno seznaniti z različnimi glasbenimi dejavnostmi. Z njimi vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo in na razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Glasba je torej eno izmed izjemno pomembnih dejavnosti, zato zelo vpliva na razvoj estetskega okusa pri otrocih.
V diplomskem delu z naslovom Uporabnost glasbenih vsebin in didaktičnih postopkov, pridobljenih na srednješolskem izobraževanju, v vrtcih smo želeli ugotoviti, v kakšni oz. kolikšni meri se uporablja pridobljeno znanje na poklicnem srednješolskem izobraževanju v vrtcih. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da vzgojitelji določena področja dnevno izvajajo v vrtcih, kar pomeni, da jih obvladajo, določenih področij pa se lotijo redkeje, saj je zanje potrebnih več priprav. Razlog za manjši obseg izvajanja je tudi strokovna nepripravljenost vzgojiteljev.
Namen diplomske naloge je bil tudi ugotoviti šibka področja vzgojiteljev; na podlagi odgovorov lahko ugotovimo, da zaradi nezadostnega znanja posameznih vsebin izbirajo tista področja, ki jih bolj obvladajo.
Ključne besede: Predšolska vzgoja, predšolska glasbena vzgoja, glasbeno izobraževanje vzgojiteljev, glasbene dejavnosti v vrtcu.
Objavljeno v DKUM: 02.08.2012; Ogledov: 1889; Prenosov: 287
Celotno besedilo (1,55 MB) |
7. |
8. BALETNA VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE V GLASBENI ŠOLI RADLJE OB DRAVIDuška Langeršek, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava baletno problematiko. V njem je najprej predstavljena zgodovina baleta, v nadaljevanju pa baletno poučevanje otrok. V kraju Radlje ob Dravi se kulturna društva povezujejo in dopolnjujejo. S tem namenom je v diplomskem delu predstavljeno Kulturno društvo Radlje ob Dravi, ki že dolgo sodeluje z Glasbeno šolo Radlje ob Dravi, kjer poleg poučevanja instrumentov in petja omogočajo otrokom tudi plesno izobraževanje na področju baleta. Poučevanje poteka po izobraževalnem programu, ki ga je izdalo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Podrobneje je predstavljena primerjava ciljev v učnem načrtu za plesno pripravnico s cilji s področja umetnosti oz. plesa v Kurikulumu za vrtce. Navedeno je knjižno gradivo, s katerim lahko otrokom približamo in predstavimo balet.
Ključne besede: predšolska vzgoja, zgodovina baleta, Glasbena šola Radlje ob Dravi, učni načrt plesne pripravnice
Objavljeno v DKUM: 09.03.2009; Ogledov: 4234; Prenosov: 412
Celotno besedilo (10,18 MB) |
