1. Stališča zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih o cepljenju proti gripiZala Žvikart, 2021, diplomsko delo Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi.
Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih.
Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi.
Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi. Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1786; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Informiranost nosečnic o cepljenju proti oslovskemu kašlju v nosečnostiAnja Omerzu, 2019, diplomsko delo Opis: Oslovski kašelj je nalezljiva bolezen, ki se kljub rednemu programu cepljenja še vedno pojavlja v Sloveniji. Bolezen je najbolj nevarna za dojenčke, mlajše od 1 leta starosti. Obolevanje dojenčkov lahko zmanjšamo s cepljenjem nosečnic. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali so nosečnice obveščene o možnostih in koristih cepljenja proti oslovskemu kašlju med nosečnostjo. Ključne besede: Pertussis, preventiva, promocija, imunizacija, obolevnost, ozaveščenost, precepljenost. Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 1248; Prenosov: 0 |
3. Osveščenost strašev o pomenu cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbamTajda Garmut, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Veliko vlogo pri odločanju staršev o cepljenju svojih otrok ima diplomirana medicinska sestra. Starši vse več raziskujejo, berejo, se pogovarjajo in se tako vsakodnevno srečujejo z različnimi mnenji glede cepljenja. Veliko staršev meni, da je cepljenje nepotrebno. Ne samo to, menijo celo, da je nesprejemljivo, da so nekatera cepljenja obvezna. Potrebno pa se je zavedati, da smo s cepljenjem izkoreninili smrtonosne bolezni.
Raziskovalna metode: Za teorijo smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo ter izvedli anketo. Raziskovalni vzorec je zajemal 54 staršev predšolskih otrok, ki smo jih anketirali v enem iz med zdravstvenih domov na Koroškem. Rezultate smo obdelali s programom Excel in jih podali opisno in grafično.
Rezultati: Ugotovili smo, da so starši dovolj osveščeni s strani zdravstvenega osebja, a še vedno dobro ne poznajo pomena cepljenja otrok proti pnevmokoknim okužbam. Vendar so se kljub temu v več kot 50 % odločili za cepljenje proti tem okužbam.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da starši zaupajo osebnim zdravnikom svojih otrok in seveda diplomiranim medicinskim sestram. Menimo, da je boljša kot kurativa preventiva. Za slednjo veliko pripomore cepljenje, saj za nekatere bolezni zdravilo še ne obstaja. Ključne besede: vloga diplomirane medicinske sestre, otroški dispanzer, posvetovalnica, precepljenost, neželeni stranski učinki Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1561; Prenosov: 174
Celotno besedilo (776,90 KB) |
4. Človekove pravice in poseg v človekovo integriteto z vidika obveznega cepljenja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeMaja Uranjek, 2016, diplomsko delo Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine, ki se uresničujejo neposredno na podlagi ustave, so na drugi strani omejene s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ustava (Ustava RS, 1991). Posameznik se mora v določenih primerih odpovedati svojim pravicam, saj je interes celotne družbe nad vrednotami posameznika.
Predmet diplomskega dela so bile dileme oziroma upravičenost obveznega cepljenja z vidika človekovih pravic. Cepljenje je nedvomno poseg v človeško telo in njegovo integriteto, kar je na podlagi Ustave Republike Slovenije nedotakljivo. Interes širše skupnosti je v posameznih primerih nad interesi posameznika, zato se moramo v določenih primerih odpovedati svojim pravicam in naši nedotakljivosti, tudi v primeru cepljenja. V javnosti prevladuje prepričanje, da je cepljenje varen in učinkovit poseg, brez stranskih in neželenih učinkov. Cepljenje je nedvomno invaziven poseg, ki kljub prepričanju, da je varen, prinaša kratko in dolgoročne posledice kot so alergijske reakcije in avtoimune bolezni. Posledice cepljenja so velikokrat vidne komaj čez nekaj mesecev ali let po prejetih cepivih, zato jih dostikrat ne povezujejo s samim cepljenjem, ampak kot samostojne bolezni.
Proučevali smo nalezljive otroške bolezni in njihovo nevarnost v primerjavi z neželenimi učinki ter predstavili premik otroških bolezni v kasnejšo dobo kot posledico cepljenja. Raziskali smo povezavo med rastjo posameznih »novodobnih« bolezni in s premo sorazmernim naraščanjem uporabe cepiv. Spraševali smo se, ali so cepiva sploh varna, kakšen je imunski odziv na cepljenje ter kakšni so ukrepi za zaščito varnostnih in drugih oboroženih sil v primeru pandemije. Ključne besede: cepljenje, obvezno cepljenje, epidemije, precepljenost, človekove pravice, integriteta, pravna ureditev, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 05.12.2016; Ogledov: 3850; Prenosov: 530
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. MNENJE STARŠEV OTROK PREDŠOLSKEGA IN ŠOLSKEGA DISPANZERJA O CEPLJENJU V OBČINI KRŠKOMojca Ajdišek, 2016, diplomsko delo Opis: V zadnjem času se sprašujemo ali je v Sloveniji pomanjkanje zavesti med starši o pomembnosti cepljenja otrok. Vse več je posameznikov in društev, kateri burijo javnost s svojimi izjavami proti obveznemu cepljenju. Vse pogosteje pa smo ne nazadnje priča tudi številnim spletnim stranem in občasno do cepljenja negativno nastrojenih medijev, ki dvomijo o njihovi varnosti. Zato smo želeli izvedeti, kakšno je mnenje staršev predšolskih in šoloobveznih otrok o cepljenju v naši občini. Zanimalo nas je, kdo jim poda največ pomembnih in koristnih informacij v zvezi s cepljenjem, ali se jim zdi cepljenje pomembno in ali bi cepili svoje otroke, če cepljenje ne bi bilo obvezno. V diplomi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. V mesecu juliju 2016 smo tako izvedli anonimno anketno raziskavo o mnenju staršev predšolskih in šoloobveznih otrok do cepljenja. V anketi je sodelovalo 99 staršev predšolskih in šoloobveznih otrok, ki so prišli v tem času na preventivni ali kurativni pregled v predšolski in šolski dispanzer Zdravstvenega doma Krško ali v Zdravstveni postaji Senovo. Rezultati ankete so pokazali, da se večina staršev (89,7 %) predšolskih in šoloobveznih otrok v občini Krško strinja, da je cepljenje potrebno. Le manjši delež staršev (10,3 %) temu nasprotuje. V primeru, da cepljenje ne bi bilo obvezno, bi kljub temu večino staršev cepilo svoje otroke. Na vprašanje, kdo jim poda največ koristnih informacij glede cepljenja, pa so se starši opredelili skoraj izenačeno, le z 1 % razlike, da so to medicinske sestre, takoj za njimi so odgovorili, da je to zdravnik. Ključne besede: cepljenje, precepljenost, neželeni učinki cepljenja, mnenje staršev o cepljenju, obvezno cepljenje, vakcinacija. Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 2105; Prenosov: 191
Celotno besedilo (871,32 KB) |
6. PRAVICA ALI DOLŽNOST STARŠEV, DA ODLOČAJO O CEPLJENJU SVOJIH OTROKKatja Lukšič, 2016, magistrsko delo Opis: Cepljenje je poleg preskrbe s pitno vodo in hrano ter poleg sanitacije okolja v boju proti nalezljivim boleznim za človeštvo prispevalo največ. Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci in odrasli težko zbolevali, postali invalidi in umirali, danes ne srečamo več. Cilj cepljenja je prav gotovo to, da s cepljenjem ciljne skupine vzpostavimo kolektivno odpornost za bolezni v populaciji in s tem preprečimo širjenje povzročiteljev ali pa bolezen povsem odpravimo.
Da pa ne pride ponovno do izbruha nalezljivih bolezni, je potrebna ohranitev precepljenosti prebivalstva, to pomeni, da moramo zadržati cepljenost prebivalstva na 95 ali več %. Nekatere države imajo obvezno cepljenje, v nekaterih državah pa je cepljenje neobvezno. V Sloveniji je cepljenje obvezno proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, hemofilusu infuence b, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam ter hepatitisu B. Zaradi obveznega cepljenja vlada v RS precepljenost, a stanje se lahko poslabša, saj obstaja vse več staršev, ki nasprotujejo obveznemu cepljenju svojih otrok.
Obvezno cepljenje je eno od področij, kjer se prepletata pravo in medicina, pri tem pa se pojavljata dve vprašanji, ki sta temeljnega pomena, in sicer se na eni strani zastavlja vprašanje privolitve bolnika kot temeljne vsebine zdravstvenega posega, na drugi strani pa okviri za morebitne izključitve. S pravnega stališča se tu pojavlja tudi vprašanje nadomestne privolitve, ker je obvezno cepljenje za določene bolezni predvideno predvsem v predšolski starosti, ko so po definiciji otroci nesposobni za privolitev v poseg, zato je potrebna privolitev otrokovih staršev oziroma njegovih zakonitih zastopnikov. Obvezno cepljenje je torej dolžnost staršev, ki jo zapoveduje 22. člen ZNB, zato so starši dolžni ravnati v skladu s to zakonsko predpisano normo. Pravica do zdravja ljudi je torej v povezavi z obveznostjo staršev, da zagotovijo cepljenje svojih otrok. Ključne besede: cepljenje, nalezljive bolezni, inšpektorat, otroci, precepljenost, pojasnilna dolžnost Objavljeno v DKUM: 21.07.2016; Ogledov: 2591; Prenosov: 476
Celotno besedilo (1,21 MB) |