1. Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754 : magistrsko deloJernej Flis, 2024, magistrsko delo Opis: Leta 1754 je Habsburška monarhija na zahtevo vladarice Marije Terezije izvedla prvi splošni popis prebivalstva, ki je bil del obsežnega nabora reform za davčne in vojaške potrebe države. Podrobna obravnava cerkvenega popisa prebivalstva v župniji Griže, ki se nahaja na območju Savinjske ravni in Posavskega hribovja, je glavni cilj magistrskega dela z naslovom Terezijanski popis 'duš'/prebivalstva župnije Griže leta 1754. Ob predstavitvi nastanka in razvoja griške župnije in njene vpetosti v takratni cerkvenoupravni in državni okvir osrednji del naloge predstavljata transkripcija in podrobna analiza tega popisa. Razkriva se številčna, starostna, spolna in socialna struktura popisanega prebivalstva. Popis vsebuje podatke o podložnosti faranov različnim − tako posvetnim kot cerkvenim − zemljiškim gospostvom in njihovi prostorski razporeditvi po toponimih oz. krajih. Za prepoznavanje slednjih je bila pomembna uporaba in obravnava jožefinskih vojaških kart in drugih sodobnejših zemljevidov. Predstavljena je tudi prostorska korelacija med vinogradniškimi površinami na jožefinskih kartah in popisanimi ljudmi, ki so živeli v vinogradih. Poleg demografskih in drugih značilnosti so prikazana in analizirana še konkretna moška in ženska imena ter priimki ljudi tistega časa. Ključne besede: Terezijanski popis prebivalstva leta 1754, prebivalstvo, Griže, transkripcija, zemljiška gospostva, socialni statusi, zgodovina župnije Griže, jožefinske vojaške karte, imena in priimki Objavljeno v DKUM: 13.09.2024; Ogledov: 46; Prenosov: 42
Celotno besedilo (5,86 MB) |
2. Policijske enote na lokalni ravni v R SlovenijiRoman Batis, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, javna varnost, projekt javna varnost, policijske postaje, policijski kadri, zaposlenost, prebivalstvo, statistika, Slovenija Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 7
Celotno besedilo (850,61 KB) |
3. Ocene in stališča prebivalcev obmejnega območja do dela policistov in zadovoljstvo policistov pri delu na območju Policijske uprave LjubljanaFranc Novak, Bojan Grabrovec, Srečko Krope, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, državna meja, varovanje, prebivalstvo, sodelovanje, zadovoljstvo, javno mnenje, vprašalniki Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 6
Celotno besedilo (308,42 KB) |
4. Duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19Elmir Uzeinović, 2021, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: COVID-19 je nalezljiva bolezen, ki je privedla svet v središče globalne pandemije ter za seboj pušča posledice na duševnem zdravju splošne populacije. Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšno je duševno zdravje splošne populacije v času pandemije COVID-19.
Metodologija: Izvedli smo sistematičen pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature s področja vpliva koronavirusa na duševno zdravje splošne populacije. Iskano literaturo smo pridobili v podatkovnih bazah PubMed in CINAHL s pomočjo zastavljenih vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Z upoštevanjem smernic smo prikazali potek iskanja literature s PRISMA diagramom ter rezultate predstavili opisno.
Rezultati: V analizo smo vključili 16 člankov. Ugotavljamo poslabšanje duševnega zdravja splošne populacije v času pandemije COVID-19 ter porast duševnih motenj posameznikov po celem svetu. Ženske, mlajša populacija, študenti in tisti z visoko izobrazbo se soočajo z višjo stopnjo negativnih posledic na duševno zdravje v času pandemije. Avtorji poudarjajo negativen vpliv medijev ter povišano porabo psihoaktivnih substanc, kot tudi povišano stopnjo samomorilnosti pri moškem spolu.
Diskusija in zaključek: Med pandemijo COVID-19 ugotavljamo visoko prisotnost duševnih motenj pri splošni populaciji, kot so depresija, generalizirana anksiozna motnja in posttravmatska stresna motnja, ter različne oblike psihološkega stresa. Raziskavo na področju duševnega zdravja med splošno populacijo bi bilo smiselno izvesti v slovenskem okolju, saj je področje neraziskano. Potrebno bi bilo usmeriti več pozornosti na promocijo duševnega zdravja, ugotavljanje vzrokov, ki imajo negativen vpliv na duševno zdravje, ter na smernice za njihovo odpravo. Ključne besede: koronavirus, SARS-CoV-2, mentalno zdravje, prebivalstvo Objavljeno v DKUM: 29.06.2021; Ogledov: 2250; Prenosov: 512
Celotno besedilo (590,29 KB) |
5. Prebivalstvo slovensko-koroških župnij v matičnih knjigah 1771-1781Nika Drofenik, 2019, magistrsko delo Opis: Zaključno delo predstavlja prostor slovenske Koroške v zgodnjem novem veku, posebej pa tukajšnje prebivalstvo na osnovi dela z viri: transkripcijo in analizo matičnih knjig slovensko–koroških župnij od leta 1771 do leta 1781. Zapisi v maticah so bili sestavljeni iz več kategorij, ki so bile pomembne za posamično matico. Po dogovoru z mentorjem sem pri vsaki matici izbrala štiri kategorije, ki sem jih obravnavala v nalogi.
Slovensko–koroške župnije so v tem obdobju sestavljale župnija Dravograd, župnija Libeliče, župnija Prevalje (župnija Device Marije na Jezeru), župnija Sv. Danijel, župnija Črna in Mežica, ki je bila takrat še podružnica župnije sv. Mihael pri Pliberku. Ozemeljsko je področje župnij zavzemalo območje trga Dravograd, območje župnije Libeliče, območje trga Guštanj, območje Mežice in območje Črne. Župnijska mreža na tem območju se ni ujemala z ozemeljsko mrežo. Najlepši primer tega je guštanjsko posestvo, ki je imelo sedež v trgu Guštanj, med tem ko sta enako ozemlje pokrivali dve župniji (župnija Device Marije na Jezeru in župnija Sv. Danijel) in nobena od njiju ni imela sedeža v trgu Guštanj.
Iz krstnih in mrliških matic je razvidno nihanje in spreminjanje prebivalstva v slovensko–koroških župnijah v navedenih letih. Razviden je kraj rojstva ali smrti ter hišne številke teh prebivalcev. Pri poročni matici pa dobimo vpogled v enega od najpomembnejših dogodkov v življenju prebivalstva, to je zakonski stan. Razvidni so podatki o ženinu in nevesti, kraj rojstva neveste in hišna številka, kamor se je poročeni par preselil po poroki. Ključne besede: prebivalstvo slovensko–koroških župnij, slovensko–koroški kraji, slovensko–koroške župnije, transkripcija matičnih knjig, analiza matičnih knjig Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 1204; Prenosov: 130
Celotno besedilo (6,33 MB) |
6. Dejavniki tveganja za prekomerno uživanje alkohola pri starostnikihGoran Gjergjek, 2019, diplomsko delo Opis: Alkohol je v Sloveniji precej velik javnozdravstveni problem, ki ne prizadene le posameznika, ampak tudi ljudi okrog njega. Tudi posamezniki v tretjem življenjskem obdobju pijejo alkohol pogosto ter – kar je skrb vzbujajoče – tudi tvegano in škodljivo. Namen diplomskega dela je bil opozoriti na problematiko prekomernega uživanja alkohola pri starostnikih, izpostaviti dejavnike tveganja za prekomerno pitje alkohola in načine za njihovo preprečevanje. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno oz. opisno metodo dela s študijem slovenske in tuje strokovne literature. Pridobljene podatke smo sistematično pregledali, jih preučili, analizirali in jih smiselno vključili v diplomsko delo. Za pisanje smo uporabili program Microsoft Word. Ugotovitve iz raziskav kažejo, da starejši alkohol uživajo zaradi sprememb ali problemov, ki se v starosti pojavljajo, in sicer so to: upokojitev, osamljenost, izguba bližnje oz. ljubljene osebe. Kot posledice pa se pojavljajo problemi z ravnotežjem, katerim sledijo padci in poškodbe v obliki zlomov, spominske motnje in različna bolezenska stanja – od rakavih, srčno-žilnih in duševnih bolezni. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju alkoholizma je predvsem v ozaveščanju in izobraževanju starejših glede tveganega in prekomernega uživanja alkohola. Tudi pri odvajanju oz. zdravljenju pacienta od alkohola ima s svojo prisotnostjo v timu in pri obravnavi vsakega posameznika nadvse pomembno vlogo. Medicinska sestra je prva v obravnavi, ki posameznika sprejme in ga spremlja skozi celotno obravnavo vse do odpusta. Uživanje alkohola med starejšimi je še vedno sorazmerno slabo raziskano. Dostopni podatki in izkušnje o tem kažejo, da je to velik dejavnik tveganja za vse vidike zdravja v starosti, zato je preprečevanje dejavnikov tveganja izjemno pomembno. Ključne besede: alkoholizem, vzroki alkoholizma, posledice alkoholizma, starejše prebivalstvo, zasvojenost. Objavljeno v DKUM: 15.11.2019; Ogledov: 2392; Prenosov: 390
Celotno besedilo (870,20 KB) |
7. Socioekonomske značilnosti prebivalstva dveh stanovanjskih območij v Mestni občini VelenjeGašper Virtič, 2019, magistrsko delo Opis: Mesto Velenje je peto največje mesto v Sloveniji in je znano po svoji heterogeni prebivalstveni strukturi. Ker se je v zadnjih 50 letih v mesto preselilo zelo veliko prebivalcev iz republik bivše Jugoslavije, in se ta trend še nadaljuje, je prebivalstvo v etničnem smislu zelo mešano. Primerjali smo dve stanovanjski območji.Prvo območje se nahaja na Šmarski cesti, nedaleč stran od mestnega središča; kjer se nahaja večinoma upokojeno ali nadpovprečno staro prebivalstvo. Kvalifikacija le-teh je višja, vendar je opaziti, da se mladi, pa tudi družine izseljujejo v večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor, Koper. Drugo območje se nahaja na Stantetovi ulici 11 ob reki Paki in predstavlja nižji do nižji srednji sloj prebivalstva, nizko kvalificirano prebivalstvo, zaposleno v sekundarnih dejavnostih. Skozi teoretični del socialne geografije, zgodovino mestnega nastanka, strukture mestnih četrti, nato pa še raziskovanje, bomo skušali ugotoviti razlike in podobnosti med danima območjema. Avtor je v nalogi analiziral socio-ekonomsko strukturo prebivalstva z ozirom na izobrazbi, dohodkih, starosti in drugih družbenih značilnostih prebivalcev. Avtor je primerjal značilnosti obeh območij z mestom Velenje, nato pa še z mestom Ljubljana, ki je največje univerzitetno in gospodarsko središče v Sloveniji. Ugotavljali smo, da sodi Velenje med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo tercirano izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu tudi zelo velik odstotek zastopanih prebivalcev s srednješolsko izobrazbo. To je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. Kasneje avtor ugotavlja tudi, da so razmere v posameznih delih mesta zelo različne. Območje na desnem bregu Pake izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, nekaj območij na levem bregu Pake, zlasti na območjih starejše pozidave iz 60. let 20. stoletja ter ob industrijskih conah, pa izkazujejo delež prebivalstva z osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Ključne besede: Velenje, prebivalstvo, socioekonomska struktura, stanovanjsko območje Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1077; Prenosov: 114
Celotno besedilo (4,66 MB) |
8. Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobiNastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom Gospostvi Blagovna (z Rifnikom) in Žiče v terezijanski dobi tematsko predstavlja razvojno pot dveh zemljiških gospostev, ki sta posestno vključevali tudi prostor širše okolice mojega domačega kraja. Osrednji del naloge je raziskava gradiva uradnega popisa prebivalstva iz leta 1754, ki je bil izveden v zvezi z davčno reformo vladarice Marije Terezije. Ta del vsebuje transkripcijo in obdelavo dveh popisov: prvi popis zajema gospostvo Blagovna z vključenim nekdanjim gospostvom Rifnik, drugi pa gospostvo Žiče. Popis ne predstavlja štetja prebivalstva v današnjem smislu besede, temveč je to imenski seznam hišnih gospodarjev in njihovih statusov. V gospostvu Blagovna najdemo predvsem kajžarje, katerim je glavni vir preživetja predstavljalo najemno ročno delo, in četrtinske kmete. V popisu gospostva Žiče pa po številu izstopajo polovični kmetje in vinogradniški kajžarji. Iz popisov je razvidno, koliko podložnih družin, in v katerih krajih, je sredi 18. stoletja živelo v okviru gospostev Blagovna in Žiče, ter socialna struktura obeh gospostev. Ključne besede: Blagovna, Rifnik, Žiče, popis hiš leta 1754, transkripcija, prebivalstvo, Marija Terezija. Objavljeno v DKUM: 28.02.2019; Ogledov: 1314; Prenosov: 152
Celotno besedilo (4,17 MB) |
9. Staranje prebivalstva v mestu MariborUroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije. Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, staranje prebivalstva, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1804; Prenosov: 145
Celotno besedilo (2,37 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Izobrazbena sestava prebivalstva v mestu MariborUroš Horvat, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: Avtor v uvodu analizira izobrazbeno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor, ki je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Ugotavlja, da sodi Maribor med mesta z najvišjim deležem prebivalstva z doseženo terciarno izobrazbo v Sloveniji, vendar pa je v mestu še vedno z nadpovprečnim deležem zastopano prebivalstva s srednješolsko izobrazbo, kar je posledica intenzivnega razvoja industrijske dejavnosti v preteklih desetletjih. V nadaljevanju analizira razmere v posameznih delih mesta in ugotovi pomembne razlike med posameznimi deli mesta. Območje na levem bregu Drave izkazuje višji delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, medtem ko območja na desnem bregu, zlasti na območjih starejše pozidave iz 50., 60. in 70. let 20. stoletja ter ob starejših industrijskih conah, izkazujejo višji delež prebivalstva z osnovnošolsko izobrazbo. Ključne besede: družbena geografija, demogeografija, sestava prebivalstva, izobrazbena sestava, geografija naselij, mestno prebivalstvo, Slovenija, Maribor Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1592; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,09 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |