| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Sosedska straža kot oblika varnostnega samoorganiziranja prebivalcev
Matija Pšenica, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema pričujoče diplomske naloge je sosedska straža kot oblika varnostnega samoorganiziranja prebivalcev. Varnost je pomembna dobrina v vsakdanjem življenju, vendar pa ni nekaj, kar bi bilo izključno v domeni državnih institucij, kot je policija. V Združenih državah Amerike se je tako kot posledica mobilizacije civilne družbe in njenega povezovanja s policijo uveljavila sosedska straža, ki torej povezuje uradno institucijo in javnost oziroma skupnost prostovoljcev, ki želijo aktivno sodelovati pri zniževanju kriminalitete in povečevanju varnosti v lastnih soseskah. ZDA so še vedno država z najbolj dodelanim sistemom sosedskih straž, kljub temu pa se podobne straže uveljavljajo tudi drugod po svetu. Na začetku tako predstavimo sam koncept sosedske straže, za kaj pravzaprav gre in zgodovinske okoliščine njenega nastanka. V nadaljevanju predstavimo štiri praktične primere delovanja sosedskih straž in sicer v ZDA, v Veliki Britaniji, v Avstraliji in na Novi Zelandiji ter na Severnem Irskem. Kljub temu, da vse izhajajo iz temeljnega ameriškega modela, pa imajo tudi neke svoje posebnosti. Na koncu pa raziskujemo tudi sosedsko stražo v Republiki Sloveniji in poskušamo ugotoviti, ali so v zgodovini že obstajale kakšne organizacije, podobne sosedski straži. Predstavimo tudi zakonske podlage za ustanovitev sosedske straže pri nas, nato pa še možne posledice uveljavitve. Sosedska straža ima, tako kot vse ostale stvari, svoje pozitivne in negativne lastnosti. Oboje moramo spoznati, da bi lahko o tej temi razpravljali in razmišljali o njeni potencialni ustanovitvi v lastni državi. Kljub vsemu namreč ni neka stvar, ki bi jo preprosto vzeli iz njenega okolja nastanka in jo prenesli v neko drugo okolje, ampak se moramo zavedati njenih omejitev, ki so povezane z različnimi družbeno-kulturnimi okoliščinami.
Ključne besede: varnost, prebivalci, sosedska straža, policijsko delo v skupnosti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 27.05.2015; Ogledov: 1199; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (486,19 KB)

5.
Občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju
Matej Šubic, 2015, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji se srečujemo s številnimi oblikami odklonskosti zoper okolje. Občini Škofja Loka predstavljata grožnjo predvsem industrija in promet, ki sta tudi medijsko bolj izpostavljena. Negativne spremembe v okolju znižujejo kakovost življenja, vplivajo na strah, občutek ogroženosti in zdravje ljudi. Lahko se začnejo pojavljati psihične in fizične težave, ki lahko vodijo do resnih zdravstvenih okvar in celo smrti. Pri tem je pomembno, da so ljudje o negativnih spremembah v okolju čim bolje obveščeni. Nekateri občani Škofje Loke se počutijo ogrožene in izražajo nezadovoljstvo predvsem zaradi podjetja za izdelavo izolacijskih materialov. S tem namenom so bili preučeni občutki ogroženosti prebivalcev Škofje Loke v primerjavi s celotno Slovenijo. Študija o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju je bila izvedena z metodo anketiranja. Nekateri rezultati so bili primerjani z rezultati raziskave slovenskega javnega mnenja. Z raziskavo o občutkih ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju sem ugotovil, da se občani Občine Škofja Loka ne počutijo dovolj obveščene glede negativnih sprememb v okolju, toda se počutijo dovolj varne v primeru večje ekološke nesreče. Ugotovil sem tudi, da na občutek ogroženosti izmed naštetih dejavnikov onesnaženosti zraka, vode, prsti ali hrupa najbolj vpliva onesnažen zrak. S primerjavo rezultatov raziskave o občutku ogroženosti prebivalcev Škofje Loke zaradi negativnih sprememb v okolju z raziskavo SJM sem ugotovil, da se ženske v Občini Škofja Loka ter na splošno v Sloveniji zaradi onesnaženosti zraka, vode in hrupa ne počutijo bolj ogrožene kot moški. S primerjavo rezultatov sem ugotovil tudi, da so občani Občine Škofja Loka mnenja, da imajo vpliv pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju, ljudje v Sloveniji pa na splošno menijo, da nimajo vpliva pri odpravljanju negativnih sprememb v okolju. Država in občina morata v prihodnje skrbeti za ukrepe, ki bodo zmanjševali negativne spremembe v okolju. Pri tem bi morali upoštevati tudi mnenja raziskovalcev in javnosti. Morali bi več obveščati javnost o stanju okolja, posledicah negativnih sprememb v okolju ter skrbeti, da bi ljudje okolje spoštovali.
Ključne besede: kriminaliteta, ekološka kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, ogroženost, okolje, negativne spremembe, prebivalci, Škofja Loka, magistrska dela
Objavljeno: 26.08.2015; Ogledov: 748; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Občutki ogroženosti zaradi onesnaževanja okolja v občinah Gorenja vas - Poljane in Pesnica - primerjalna študija
Tanja Brejc, 2016, magistrsko delo

Opis: Dejavniki, ki ogrožajo človekovo zdravje, na počutje oziroma kvaliteto življenja vplivajo tako neposredno kot posredno. Poleg neposredne nevarnosti bolezni in ostalih zdravstvenih težav se posreden vpliv odraža prek strahu pred izpostavljenostjo nevarnostim. Občutki ogroženosti dobro nakazujejo strah pred nevarnostmi, tudi pred škodljivimi vplivi onesnaženja okolja. Okolje je še posebej obremenjeno v bližini industrijskih obratov, kar se odraža v občutkih ogroženosti bližnjih prebivalcev. Zdravju škodljivo je tudi radioaktivno sevanje, prisotno v odpadkih pri izkopavanju uranove rude, kar lahko poleg onesnaževanja okolja zaradi odpadkov samih še dodatno povečuje občutke ogroženosti. Opravili smo primerjalno analizo občutkov ogroženosti med občino Gorenja vas – Poljane in občino Pesnica s poudarkom na povezavi med občutki ogroženosti in onesnaževanjem okolja tako zaradi naravnih dejavnikov kot tudi zaradi kmetijskih in industrijskih dejavnikov ter nenazadnje zaradi radioaktivnih odpadkov. Prva občina je bila izbrana, ker je v njej neobratujoč rudnik urana z rudarsko in hidrometalurško jalovino, ki sta še vedno nekoliko radioaktivni. Občina Pesnica tako izrazitega onesnaževalca okolja nima. Rezultati primerjalne analize kažejo, da so prebivalci občine Pesnica bolj zaskrbljeni zaradi onesnaženja okolja, saj se zaradi dejavnikov uničevanja okolja počutijo bolj ogrožene. Pričakovano pa občani občine Gorenja vas – Poljane izražajo povečan strah pred vplivom radioaktivnih odpadkov na onesnaženost okolja. Ugotovili smo tudi nekaj vzrokov, zaradi katerih v občini Pesnica prevladuje večja stopnja občutkov ogroženosti zaradi onesnaževanja okolja, kljub temu da izraziti dejavniki uničevanja okolja niso prisotni.
Ključne besede: onesnaženost okolja, ogrožanje okolja, varnost, ogroženost, prebivalci, magistrska dela
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 572; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz Bližnjega vzhoda
Saša Šutić, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Stališča lokalnega prebivalstva do pribežnikov iz bližnjega vzhoda izpostavljamo problem begunske krize, priseljevanja beguncev in migrantov v našo državo, v povezavi s tem raziskujemo stališča državljanov. V teoretičnem delu obravnavamo tematike s področja begunstva oziroma migracij. Pojasnjena je razlika med izrazoma begunec in migrant, predstavljene so kulturne in jezikovne značilnosti Sirije ter vzroki preseljevanja ljudi s tega območja. Posebna pozornost je namenjena mednarodni zaščiti, njeni opredelitvi in postopku njene pridobitve ter ostali zakonski ureditvi naše države v povezavi z begunsko problematiko. Opredelimo pravice in dolžnosti beguncev v naši državi s poudarkom na integraciji priseljencev ter dejavnost, ki v sklopu nje potekajo. Predstavimo opredelitev in značilnosti stališč, njihovo oblikovanje in spreminjanje. V empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo stališče do aktualnih tem, ki se tičejo begunske krize in so v neposredni povezavi z našo državo. S postavljenimi hipotezami preverjamo mnenje o priseljevanju, njenih posledicah za našo državo, o možnosti popolne integracije beguncev ter statistično preverjamo pomembnost razlik odgovorov med spoloma. Na koncu rezultate kvalitativno obdelamo in analiziramo na beseden način ter potrdimo oziroma zavržemo zastavljene hipoteze. V zaključnih sklepih izpostavimo ključna spoznanja diplomskega dela.
Ključne besede: begunci, migranti, begunska kriza, Bližnji vzhod, integracija, prebivalci, diplomske naloge
Objavljeno: 21.12.2016; Ogledov: 559; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (610,63 KB)

8.
Zadovoljstvo prebivalcev romskega naselja Vejar z delom policije
Vinko Ribič, 2016, specialistično delo

Opis: Specialistična naloga obravnava romsko tematiko, in sicer natančneje področje zadovoljstva prebivalcev romskega naselja Vejar v občini Trebnje z delom policije in same Občine Trebnje. V teoretičnem delu so na kratko predstavljeni zgodovinski pregled obravnavanja romske tematike na območju Republike Slovenije, položaj in demografske značilnosti Romov v Republiki Sloveniji, njihov pravni položaj, splošne težave in ovire pri vključevanju romske etnične skupnosti v širšo družbo. V nadaljevanju je kratka predstavitev območij v občini Trebnje, kjer živijo pripadniki romske skupnosti, ter podrobnejša predstavitev največjega romskega naselja Vejar. Predstavljeni so nekateri predpisi, ki tako ali drugače obravnavajo oziroma urejajo položaj Romov v Republiki Sloveniji, ter vsebina Rotterdamske listine (1996), ki na nek način predstavlja osnovo za izvajanje moderne policijske dejavnosti v večetnični skupnosti. Vsakodnevne aktivnosti, ki jih v omenjenem naselju izvaja policija, dejansko predstavljajo velik prispevek k večji varnosti v samem naselju, strpnejši komunikaciji ter tudi k uspešnejšemu reševanju problemov, ki nastajajo v naselju. S samo prisotnostjo policistov v naselju se krepi tudi zaupanje v delo policije. Kot zelo pomemben dejavnik pri reševanju problemov v omenjeni romski skupnosti je vsekakor prispevek Občine Trebnje, predvsem pri urejanju bivalnih in socialnih razmer same romske populacije. Empirični del naloge temelji na raziskavi, ki je bila z anketiranjem opravljena med prebivalci romskega naselja Vejar, ki se srečujejo s postopki policije. Raziskava temelji na vzorcu 50 anketiranih Romov. Med drugim je bilo ugotovljeno, da je več kot polovica anketiranih Romov zadovoljna z delom policije. Večina anketirancev (72 %) meni, da policija opravlja svoje delo strokovno. Dobra polovica anketirancev (54 %) pa meni, da policija delo opravlja objektivno. Ugotovljeno je bilo, da anketiranci poklica policista ne dojemajo kot zelo uglednega. Večina anketirancev (82 %) je imela stik s policijo v preteklem letu. Od vseh Romov, ki so imeli stik s policijo, je bilo kar 64 % zadovoljnih z delom policije. Ugotovljeno je bilo tudi, da Romi ocenjujejo policiste v postopkih kot urejene, vljudne, komunikativne, strokovne in dostopne. Slabše pa so ocenili zaupljivost policistov v postopkih. Velika večina (86 %) anketiranih Romov ocenjuje, da policisti v postopkih ravnajo spoštljivo.
Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, Romi, romska naselja, prebivalci, zadovoljstvo, javno mnenje, specialistične naloge
Objavljeno: 12.12.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (867,71 KB)

9.
RACIONALNA UPORABA TRANSPORTA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANA
Nataša Gostič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomskega dela je racionalna uporaba prevoza v Mestni občini Ljubljana. Z raziskovalno anketo smo želeli pridobiti podatke o zavedanju prebivalcev o kvaliteti ozračja (zraka), ki je pogoj za kakovostno življenje ljudi, njihovo zdravje ter vpliva na celoten ekosistem. Obremenjevanje zraka predstavlja problem v vseh mestih. Žveplov dioksid, dušikov oksid, dušikov dioksid, ozon in prašni delci so le glavna onesnažila, ki predstavljajo nevarnost za naše zdravje in okolje. Obremenjevanje zraka s prometom v Mestni občini smo predstavili za obdobje od leta 2000 do leta 2014. V skladu z zakonodajo, ki velja za vse članice EU, se tudi Slovenija zavzema za kvalitetnejše ozračje (zrak) v mestnih in primestnih okoljih. Iz raziskovalne ankete smo razbrali, da se večina prebivalcev dobro zaveda obremenjenosti zraka in da vedo, da bo v prihodnje potrebno bolj odgovorno ravnati. Prav tako se zavedajo, da njihov avto obremenjuje ozračje, kjer živijo. Še vedno pa se ne poslužujejo javnega mestnega prevoza in sistema Bicik(LJ), ki ga je Mestna občina Ljubljana organizirala z namenom, da se zniža obremenjenost zraka, in pospeši potovanje po prestolnici. Vsekakor zavedanje še ni dovolj, ukrepe je potrebno tudi izvajati. Vsak posameznik lahko izbere okolju bolj prijazno prevozno sredstvo in tako pomembno prispeva k čistejšemu ozračju (zraku).
Ključne besede: prebivalci, Mestna občina Ljubljana, ozračje (- zrak), obremenjevanje zraka, prevoz okolju prijazen prevoz
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 281; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

10.
Poznavanje dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstvo z njihovim delom med prebivalci Ljubljane
Lavra Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Področje poznavanja dela zasebnih varnostnikov in zadovoljstva z njihovim delom je v Sloveniji še precej neraziskano, saj so bile dosedanje raziskave opravljene le med študentsko populacijo, ne pa tudi med splošnim prebivalstvom. Za potrebe magistrskega dela je bila v ta namen opravljena raziskava o poznavanju dela varnostnikov in zadovoljstvu z njihovim delom na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Ljubljane. V raziskavi so sodelovali naključni prebivalci, ki bivajo v mestu Ljubljana, in sicer v starosti od 18 do 75 let. Raziskava je pokazala, da je, za razliko od predhodnih študij na študentskih populacijah, splošno prebivalstvo z delom, ki ga varnostniki opravljajo, zadovoljno. Ugotovitve raziskave kažejo, da prebivalci Ljubljane delo zasebnih varnostnikov ocenjujejo kot nevarno, stresno in zahtevno, varnostnike pa ocenjujejo kot izobražene in profesionalne. Na ocene narave dela varnostnikov ne vplivajo pretekle izkušnje respondentov z varnostniki, kot tudi ne zaposlenost njihovih staršev ali sorodnikov v zasebnovarnostnih podjetjih, temveč zaposlenost staršev ali sorodnikov v državnih službah ali policiji. Iz raziskave je tudi razvidno, da na mnenje o profesionalnosti varnostnikov vpliva starost prebivalcev Ljubljane, ne pa tudi spol anketiranih. Glede sodelovanja zasebnih varnostnikov in policistov pa Ljubljančani menijo, da le-ti pri zagotavljanju varnosti v mestu uspešno sodelujejo.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostniki, stališča, prebivalci, javno mnenje, Ljubljana, magistrska dela
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 338; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici