Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Občutek ogroženosti je subjektivno doživljanje nevarnosti, ki ga posamezniki občutijo ne glede na dejansko stopnjo kriminalitete v njihovem okolju. V sodobni družbi je občutek ogroženosti pogosto pogojen z različnimi dejavniki, kot so pretekle izkušnje, spol, starost, kakovost bivalnega okolja in prisotnosti varnostnih institucij. Ne glede na realno varnostno stanje lahko občutek ogroženosti pomembno vpliva na kakovost življenja, omejuje vsakodnevne dejavnosti in povzroča nezaupanje v delovanje skupnosti. Namen raziskave je bil preučiti občutek ogroženosti med prebivalci občine Borovnica, njegove vzroke in pričakovanja glede varnostnih ukrepov. Uporabljena je bila spletna anketa, na katero se je odzvalo veliko število prebivalcev, kar je omogočilo zanesljivo analizo. Rezultati kažejo, da večina Borovnico še vedno dojema kot razmeroma varno, a občutek ogroženosti vseeno obstaja, predvsem zaradi slabe urejenosti javnih površin, pomanjkanja razsvetljave ter šibke prisotnosti policije in redarstva. Odsotnost vidnih preventivnih ukrepov je pri številnih prebivalcih vzbujala občutek, da varnost ni dovolj prioritetna naloga občinskih oblasti. Ženske, starejši in tisti z izkušnjami z viktimizacijo občutijo večjo ogroženost. Sklepamo, da občutek ogroženosti izhaja bolj iz socialne in prostorske neurejenosti kot dejanske kriminalitete. Priporočamo izboljšanje infrastrukture, večjo prisotnost varnostnih služb ter preventivne in ozaveščevalne dejavnosti, zlasti za ranljive skupine. Ukrepi naj ciljajo tudi na zmanjšanje strahu, ne le kriminalitete kot takšne. Zavedati se je treba, da občutek ogroženosti vpliva na socialno kohezijo, zaupanje v institucije in pripravljenost prebivalcev za dejavno sodelovanje v skupnosti.
Ključne besede: varnost, občutek ogroženosti, prebivalci, občina Borovnica, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Terorizem je del zgodovine skoraj vseh držav na svetu in je v sodobnem času ena izmed večjih groženj mednarodni varnosti, kar posledično pomeni, da ni izvzeta niti Slovenija. Zato se diplomsko delo osredotoča predvsem na to, kako slovenska družba dojema terorizem kot grožnjo nacionalni varnosti. Javno mnenje o dejavnikih ogrožanja namreč kaže, da prebivalci Republike Slovenije terorizma ne dojemajo kot nekaj, kar bi zelo vplivalo na varnost države, temveč jih bolj skrbijo drugi viri ogrožanja. To Slovenijo uvršča v edinstven položaj v Evropi, saj prebivalci večine drugih držav dojemajo terorizem kot zelo hud dejavnik ogrožanja. Kljub temu da v očeh prebivalcev terorizem ni pereč problem, mora Republika Slovenija izpolnjevati določene mednarodne varnostne politike, ki prispevajo k učinkovitemu preprečevanju terorizma. Predmet raziskovanja tega diplomskega dela je tudi vpliv medijev na stališča prebivalcev RS, ko le-ti poročajo o terorizmu. Znano je namreč dejstvo, da so mediji lahko veliko in močno orodje, ki ga teroriszične organizacije uporabljajo za dosego svoji ciljev, saj je želja teroristov, da novice o njihovih dejanjih dosežejo čim večje število ljudi in s tem povzročijo strah pri tako veliki množici ljudi, kot se le da. Druga plat poročanja medijev o terorizmu je ta, da takšne novice koristijo tudi medijem, saj s tem pridobijo večjo branost ter gledanost in se zaradi tega posledično poveča tudi njihov dobiček. Raziskava, ki smo jo opravili, kaže tudi, da nezakonite migracije vplivajo na stališča prebivalcev RS do terorizma, čeprav ne obstajajo trdni dokazi, da same nezakonite migracije dejansko povzročajo oz. omogočajo terorizem v določeni državi.
Ključne besede: terorizem, varnost, javno mnenje, ilegalne migracije, prebivalci Republike Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 420; Prenosov: 160
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Orožje je v vseh družbenih skupnostih tisto sredstvo, ki ga država poskuša čim bolj normativno urediti, pri čemer ima vsaka država svojo specifiko pri regulaciji civilnega orožja in pri samem določanju pogojev za njegovo nabavo, posest in nošenje. Ta koncept izhaja iz narave orožja in dejstva, da država s pomočjo svojih institucij skrbi za varnost, javni red in mir, varnost posameznika in varnost premoženja. Glavni namen raziskave je analizirati, ali obstajajo razlike pri odnosu prebivalcev Slovenije do posesti in do nošenja orožja glede na spol, starost in tudi glede na doseženo stopnjo izobrazbe respondentov. Namen je podrobna analiza in širša osvetlitev z vidika naklonjenosti posedovanja in nošenja različne vrste orožja. Za namen raziskave je bila izvedena empirična raziskava na vzorcu 3690 prebivalcev Slovenije. Analizirali smo mnenje anketirancev do nošenja varnostnega, lovskega in športnega orožja v Republiki Sloveniji. Izhajali smo iz teze, da so prebivalci Slovenije bolj naklonjeni evropskemu konceptu odnosa do orožja, ki opredeljuje posest orožja kot privilegij, v primerjavi z ameriškim konceptom, ki razume posest orožja kot posameznikovo pravico. Ugotovili smo, da več kot polovica anketirancev poseduje orožje, večina jih poseduje športno in lovsko orožje, najmanj pa je zbirateljev orožja in lastnikov podedovanega orožja. Dobra polovica anketirancev meni, da poznajo pogoje za pridobitev orožja v Sloveniji. Zdi se jim zelo sprejemljivo, da ima posameznik, ki izpolnjuje zakonske pogoje, dovoljenje za nošenje orožja v vseh primerih. Nošenje športnega orožja se jim zdi najbolj sprejemljivo, najmanj sprejemljivo pa nošenje varnostnega orožja. Ugotovili smo tudi, da je odnos do posesti orožja, ki je značilen za ZDA, bolj sprejemljiv za osebe, ki posedujejo orožje. Pridobljeni rezultati raziskave nudijo temelj za vsako nadaljnjo raziskovanje odnosa prebivalcev Republike Slovenije do posedovanja in do nošenja različnih vrst orožja.  
Ključne besede: nošenje orožja, varnostno orožje, lovsko orožje, športno orožje, posest orožja, zakon o orožju, odnos prebivalcev, prebivalci Slovenije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.07.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 114
Celotno besedilo (2,56 MB)

Opis: Ruska invazija na Ukrajino se je uradno začela 24. februarja 2022 in ima globalen vpliv, ki se odraža na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Krizo zaradi vojne v Ukrajini bomo občutili tako v Sloveniji kot tudi drugod po svetu, ker rusko-ukrajinska vojna ogroža svetovno gospodarstvo, povečujejo negotovost na finančnih trgih in otežuje življenje. Posledice vojne v Ukrajini bodo občutili vsi prebivalci sveta, zaradi česar smo se v magistrskem delu osredotočili na problematiko vpliva vojne v Ukrajini na življenje prebivalcev Republike Slovenije. Namen magistrskega dela je podrobno predstaviti in opredeliti krizo in njene razsežnosti, se seznaniti z začetki vojne v Ukrajini in njenim potekom ter proučiti vpliv vojne v Ukrajini z gospodarskega in psihološkega vidika. V nadaljevanju smo s pomočjo lastne raziskave skušali ugotoviti, kako vojna v Ukrajini vpliva na kakovost življenja prebivalcev Republike Slovenije in ali se ti zavedajo resnosti posledic vojne v Ukrajini. Ugotovili smo, da vojna v Ukrajini vpliva na vsa področja kakovosti življenja prebivalcev Republike Slovenije, pri čemer najbolj vpliva na finančni status, nato na zdravstveno stanje, socialno varnost, okolje, v katerem živimo, in najmanj na službo/zaposlitev. Ugotovili smo tudi, da se vsi prebivalci Republike Slovenije ne glede na starost zavedajo resnosti posledic vojne v Ukrajini.
Ključne besede: kriza, vojna v Ukrajini, vpliv, prebivalci Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 16.05.2023; Ogledov: 828; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Policijske nosljive kamere v Sloveniji predstavljajo nov tehnološki družbeni pojav, ki se ga še kar nekaj prebivalcev ne zaveda. Drugod po svetu se je ta tehnološka novost že dobro implementirala v sistem in prinaša veliko prednosti tako za policijo kot za prebivalce. Pri nas tega še ne moremo trditi, saj je ta tehnološka novost dokaj sveža. Že po sami zakonodajni ureditvi uporabe policijskih kamer je težje izmeriti uspešnost implementacije policijskih kamer, saj uporaba temelji na odločitvi policista samega. Zaradi te novosti nas je v diplomski nalogi zanimalo ozaveščenost prebivalcev Slovenije. Zanimalo nas je mnenje o tej tehnologiji in njihovo mnenje o uporabi. Želeli smo ugotoviti, kako se ljudje počutijo in bi se počutili, če bi se srečali s to novostjo. Zanimalo nas je, ali bi se prebivalci Slovenije počutili varnejše in ali bi bolj sproščeno sodelovali v policijskem postopku, kjer bi policist nosil in uporabljal policijsko kamero. Pri pregledu tuje literature in tujih raziskav smo ugotovili, da so ljudje drugod po svetu zelo naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se počutili varneje v policijskem postopku, kjer bi bila kamera prisotna. Prav tako bi bili pripravljeni bolj sodelovati v policijskem postopku. Za ugotovitev stanja pri prebivalcih Slovenije smo sestavili anketni vprašalnik in s pomočjo njega zbrali podatke od 254 polnoletnih oseb. Rezultati raziskave so pokazali, da številni prebivalci niso obveščeni o tej novosti, da so prebivalci naklonjeni uporabi policijskih kamer in da bi se ob njihovi uporabi počutili bolj varno, izboljšalo pa bi se tudi zaupanje v slovensko policijo. Ugotovili smo tudi, da prebivalci ne bi bili bolj pripravljeni sodelovati s policisti v prisotnosti nosljive policijske kamere, prav tako pa ne bi manj sodelovali. To lahko pomeni, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki bi jih bilo treba raziskati, da bi pojasnili, zakaj imajo prebivalci nevtralen odnos do boljšega sodelovanja s policisti.
Ključne besede: policijske kamere, nosljive policijske kamere, občutek varnosti, javno mnenje, prebivalci Slovenije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 839; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,26 MB)