| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju v luči pogodbenih obveznosti strank : magistrsko delo
Maša Hribernik, 2024, magistrsko delo

Opis: Dandanes se v praksi pogosto srečamo z ljudmi, ki na svoja stara leta ali zaradi slabega zdravstvenega stanja več ne zmorejo skrbeti sami zase ter so lastniki kakšne nepremičnine in v tem primeru sklenejo pogodbo o dosmrtnem preživljanju, saj si želijo na ustrezen pravni način zagotoviti varnost v zadnjem obdobju svojega življenja. V primeru sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju posameznik oziroma pogodbena stranka ostane lastnik nepremičnine do svoje smrti, druga pogodbena stranka pa bo sopogodbeniku na ustrezen in primeren način nudila pomoč ter varno starost. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je ena izmed pogodb, ki je najprimernejša za ureditev medsebojnih razmerij v primeru zgoraj navedenih želj stranke. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju se namreč pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Zakon za sklenitev zadevne pogodbe ne določa sorodstvenega razmerja med strankama, iz česar sledi, da lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju sklene tudi oseba, ki nima bližnjih sorodnikov. V magistrski nalogi je podrobneje analizirana in predstavljena pogodba o dosmrtnem preživljanju, tako iz zakonske ureditve, kot tudi sodne prakse. Z uveljavitvijo Obligacijskega zakonika so bile določbe pogodbe o dosmrtnem preživljanju prenesene iz Zakona o dedovanju v Obligacijski zakonik. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je obligacijskopravna pogodba, ki ustvarja obveznosti za obe pogodbeni stranki, torej med strankama nastane dvostransko obligacijsko razmerje (obe stranki sta hkrati dolžnik in upnik). Pogodba o dosmrtnem preživljanju se v slovenski pravni praksi uporablja v različne namene. Pri sestavi takšne pogodbe pa ima pomembno vlogo notar, saj se za sklenitev pogodbe zahteva stroga obličnost pravnega posla – pogodba mora biti namreč sklenjena v obliki notarskega zapisa. Nadalje je v primeru izpolnjevanja katerega izmed razlogov za razvezo pogodbe pomembna vloga sodišča, ki lahko pogodbo na predlog ene ali druge stranke tudi razveže. Bistvena značilnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju je, da ob njeni sklenitvi ni znano, koliko časa bo moral preživljalec izpolnjevati svojo obveznost do preživljanca. Preživljalčeva obveznost je namreč odvisna od povsem negotovega in življenjskega dejstva (nastopa smrti preživljanca). Iz navedenega je mogoče zaključiti, da ima pogodba o dosmrtnem preživljanju elemente tveganja (elemente aleatornosti).
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljanje, preživljalec, preživljanec, nujni dediči, razveza, davek, odplačnost, aleatornost, dedno pravo.
Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 39; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (844,18 KB)

2.
Preživljanje staršev v okviru namestitve v institucionalno varstvo
Fanika Ladinik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljena pravna ureditev dolžnosti preživljanja staršev, oblike preživljanja staršev ter predstavitev preživljanje starša z namestitvijo v institucionalno varstvo. V empiričnem delu so predstavljeni cilji in namen ter postavljene teze raziskave, ki je bila opravljena v domovih za starejše občane v Zahodni Štajerski in Koroški regiji. Dolžnost preživljanja otrok do svojih staršev ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Prednost pred preživljanjem svojih staršev ima dolžnost do preživljanja svojih potomcev in zakonca. Civilnopravna zakonodaja ureja različne možnosti preživljanja staršev. Izbira načina preživljanja je odvisna od številnih dejavnikov. Osnovo predstavlja družina, kot temeljna celica družbe, odnosi znotraj nje in tudi družbeno politična naravnanost. Demografske spremembe, v smislu staranja prebivalstva, ki smo jim priča v zadnjih deset letih, predstavljajo tudi dejavnik za izbiro načina preživljanja svojega starša. Preživljanje starša v domačem okolju je lahko pogojena s pogodbenimi oblikami preživljanja, lahko pa temelji na dobrih medsebojnih odnosih, načelu vzajemnosti in solidarnosti. Pomanjkanje časa, odsotnost od doma in nezmožnost skrbi za svoje ostarele in obolele starše, je pogosto najpogostejši vzrok, da otroci izberejo način preživljanja z namestitvijo starša v institucijo. Socialnovarstvena zakonodaja s svojimi finančnimi transferji izboljšuje in povečuje možnost koriščenja različnih oblik socialnovarstvenih storitev, vendar so otroci ob svoji dolžnosti preživljanja lahko pogosto pahnjeni na prag revščine. Med različnimi oblikami preživljanja svojega starša, je preživljanje starša z namestitvijo v institucijo kakovostna in varna izbira preživljanja. Številne nadzorne institucije, ki izvajajo nadzor nad delom v domovih za starejše občane, predstavljajo določeno stopnjo varne oskrbe ostarelega in obolelega starša.
Ključne besede: dolžnost preživljanje starša, preživnina, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, institucionalno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 1746; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (614,16 KB)

3.
LIKOVNA USTVARJALNOST V FUNKCIJI KAKOVOSTNEGA IZVAJANJA PODALJŠANEGA BIVANJA
Kim Mastnak, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Likovna ustvarjalnost v funkciji kakovostnega izvajanja podaljšanega bivanja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi znanstvene literature na kratko predstavili oblike varstva v osnovni šoli, iz tega izhajajoč so izpostavljeni operativni cilji podaljšanega bivanja, kjer nas je zanimalo predvsem ustvarjalno preživljanje časa. Zato smo izpostavili splošno ustvarjalnost in s tem povezane vplive na ustvarjalnost. Specifično smo opredelili tudi likovno ustvarjalnost in se dotaknili vpliva družine in šole na učenčevo ustvarjalnost. V prvem empiričnem delu predstavljamo rezultate raziskave, katere namen je bil analizirati dejavnost OPB preko intervjujev z učitelji, s čimer smo pridobili informacije o splošnem poteku dejavnosti v podaljšanem bivanju. V drugem delu empiričnega dela predstavljamo rezultate kvalitativne analize izdelkov, ki so jih učenci že ustvarili v podaljšanem bivanju pred izvedbo naše raziskave. V tretjem delu empiričnega dela pa predstavljamo smernice, likovne naloge, ki smo jih izvedli v podaljšanjem bivanju, s ciljem predstaviti ustrezne načine razvijanja ustvarjalnosti. Vse predstavljene in preizkušene likovne naloge smo tudi ustrezno kvalitativno analizirali. Zavoljo ugotovitev, da v podaljšanem bivanju učitelji pogosto posegajo po likovnih dejavnostih, ki so neustrezno izvedene in kot takšne lahko zavirajo učenčevo ustvarjalnost, podajamo nekaj ustreznih poti, smernic, ki bodo lahko učiteljem podaljšanega bivanja v pomoč oziroma oporo pri načrtovanju dejavnosti v podaljšanem bivanju.
Ključne besede: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje časa, ustvarjalnost, motivacija, likovne naloge
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2297; Prenosov: 316
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

4.
Enostarševska družina v Sloveniji in ameriški zvezni državi Teksas
Urša Šuštar, 2016, diplomsko delo

Opis: Družina je skupnost očeta in matere, katere jedro je njun otrok. Včasih pa se zgodi, da ta skupnost preneha obstajati in tako nastane enostarševska družina. Ta je sestavljena iz enega starša in otroka ali več otrok, včasih se zgodi celo, da ta starš prevzame nase celotno preživljanje, vzgojo in skrb za otroka, in tako postane samohranilec. V Sloveniji in v ZDA je čedalje več mater samohranilk, v izjemnih primerih pa tudi očetov samohranilcev. Razlogi za nastanek enostarševske družine so različni: starša se lahko ločita, razideta ali pa eden njiju umre. Ti razlogi so v Sloveniji in ZDA skoraj enaki, s posebnimi značilnostmi, ki jih opredeljujejo kot razloge za nastanek enostarševske družine. Ko družina »razpade« in ostane otrok z enim od staršev, za drugega starša prav tako nastanejo določene pravice in obveznosti. Starša se lahko sporazumeta o pravicah in obveznostih glede vzgoje in nege otroka. Če takšen sporazum ni mogoč, pri tem pomaga sodišče, ki odloči o vzgoji, varstvu in negi otrok, odloči pa tudi o stikih oziroma obiskih tistega starša, kateremu ni dodeljeno skrbništvo nad otrokom. Pri določanju vseh teh pravic in obveznosti mora vedno paziti na to, da odloča v korist otroka – to je sodišču glavno vodilo. Glavni problem enostarševskih družin je težak finančni položaj, saj so te družine pogosto prikrajšane, še zlasti takrat, ko otrok ne dobiva preživnine. Zato državi skrbita, da enostarševskim družinam omogočita čim več ugodnosti in pravic. Delež teh se namreč vztrajno povečuje. V Sloveniji je pojem enostarševske družine povezan z zakoni, ki jim dajejo različne pravice, kot so npr. otroški dodatek, starševski dodatek, pomoč za nego otroka, preživnina itd. Glavni zakoni v Sloveniji na tem področju so: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (oz. ZZZDR), Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (oz. ZSVD) in Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (oz. ZSVP). V Teksasu so področje družine in s tem tudi pravice enostarševske družine urejeni v »Texas Statutes«, ki je sestavljen iz več zakonikov, glavna pri obravnavi pravic enostarševskih družin pa sta »Family Code« in »Penal Code«. Najpomembnejše je, da obe državi skrbita, da so otrokova korist in njegovi interesi na prvem mestu.
Ključne besede: enostarševska družina, družina, samohranilka, samohranilec, otrok, korist otroka, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, preživljanje, preživnina, ZDA, Teksas, ločitev
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2029; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Farm ponds for water, fish and livelihoods
James William Miller, 2009

Opis: Ponds add value to farming activities: water from ponds can serve as domestic and livestock water supplies as well as irrigation for crops. Raising fish is an obvious use for a farm pond; it adds value to the water, and provides improved nutrition for farm families. This booklet provides basic and practical information on multiple-use smallholder farm pounds. It also identifies additional sources of information, technical support and websites.--Publisher's description
Ključne besede: male kmetije, ribniki, vodna zajetja, preživljanje, ekonomika kmetijstva, marketing
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1210; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

6.
POGODBA O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU Z ANALIZO AKTUALNE SODNE PRAKSE
Nika Martinič, 2014, diplomsko delo

Opis: Kljub obligacijskopravni naravi in ureditvi v obligacijskem zakoniku, ima pogodba o dosmrtnem preživljanju določen vpliv tudi na dedno pravo. Premoženje, ki je predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju ne spada v zapuščino preživljanca po njegovi smrti, nujni dediči pa lahko pogodbo o dosmrtnem preživljanju izpodbijajo zaradi prikrajšanja njihovega nujnega deleža, a le v primeru, da se ugotovi, da je pogodba vsaj delno neodplačna. Z pogodbo o dosmrtnem preživljanju se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika ali koga drugega (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse svoje premoženje ali del premoženja, katerega izročitev je odložena do smrti preživljanca. Pogodbe o dosmrtnem preživljanju se sklepajo z namenom, da si določena oseba (preživljanec) za čas, ko zaradi slabega zdravstvenega stanja ali starosti ne bo mogla skrbeti same zase, zagotovi dosmrtno preživljanje s strani drugih. Ker zakon ne določa sorodstvenega razmerja med strankama kot pogoja za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, lahko takšno pogodbo kot preživljanec sklene tudi oseba, ki nima sorodnikov. Z zakonsko ureditvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je preživljanje ostarelih in bolnih, ki bi bilo sicer breme države, preneseno na zasebnopravno področje, kjer si takšne osebe prosto izberejo pogoje in način preživljanja, ter seveda osebo, ki jim bo takšno preživljanje nudila. Ker preživljalec svojo obveznost preživljanja izpolnjuje ves čas do preživljančeve smrti, slednji pa mu bo svoje premoženje izročil šele ob svoji smrti, je treba preživljalca zavarovati tako, da bo ob smrti preživljanca to premoženje tudi dejansko dobil. Določila pogodbe o dosmrtnem preživljanju pa varujejo tudi preživljanca, saj v primeru smrti preživljalca zakon predvideva nadaljevanje pogodbenega razmerja z preživljalčevimi dediči, vendar pod pogojem, da ti v takšno nadaljevanje pogodbe privolijo. V zvezi z pogodbo o dosmrtnem preživljanju je pomembna vloga notarja, saj je pogodba o dosmrtnem preživljanju veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pomembna pa je tudi vloga sodišča, ki lahko v primeru podanosti razveznih razlogov (neznosnost skupnega življenja, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti ali spremenjene razmere) na zahtevo ene ali druge stranke pogodbo razveže. Zaradi težnje po ohranitvi pogodbenega razmerja v veljavi pa lahko sodišče ob nastopu spremenjenih okoliščin, na zahtevo ene ali druge stranke, pogodbo tudi spremeni. Zakon v slednjem primeru predvideva ureditev pogodbenega razmerja na novo v obliki spremembe preživljančeve pravice preživljanja v dosmrtno denarno rento. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju pa je bistvena značilnost njena aleatornost, ki ima kot sestavni del pogodbene kavze odločilno vlogo pri presoji ničnosti pogodbe, izključuje načelo enake vrednosti dajatev, zraven presoje odplačnosti in neodplačnosti pogodbe, pa je upoštevni kriterij pri odločanju o utemeljenosti zahtevka za uveljavljanju nujnega deleža. Ravno glede razveze in spremembe pogodbe, njene aleatorne narave in izpodbijanja pogodbe zaradi prikrajšanja nujnega deleža, je sodna praksa, vezana na pogodbo o dosmrtnem preživljanju, najbogatejša.
Ključne besede: pogodba o dosmrtnem preživljanju, preživljalec, preživljanec, preživljanje, aleatornost, prepoved razpolaganja v korist preživljalca, notarski zapis, dosmrtna denarna renta.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 17520; Prenosov: 2184
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

7.
PREŽIVLJANJE OTROK, KI SE REDNO ŠOLAJO
Lina Burkelc Juras, 2014, diplomsko delo

Opis: Dolžnost preživljanja je ena izmed najpomembnejših pravic in dolžnosti staršev, ki zagotavlja sredstva za preživljanje mladoletnih otrok in otrok, ki se redno šolajo. Diplomsko delo je namenjeno predvsem predstavitvi pravne ureditve dolžnosti preživljanja polnoletnih otrok, ki se redno šolajo. Zato so v njem na kratko opisane dolžnosti staršev in dolžnost preživljanja na splošno ter v okviru tega predstavljena tudi možnost zvišanja, znižanja ali ukinitve preživnine, pa tudi vloga otroka v postopkih, v katerih se varujejo njegove pravice in koristi. Osvetljena je tudi možnost pridobitve nadomestila za preživnino v primerih, ko preživninska obveznost ni redno izpolnjevana s strani staršev. Diplomska naloga je osredotočena na preživljanje otrok, ki se redno šolajo, zato je v njej ob pomoči strokovne literature in razpoložljivih primerov sodne prakse podrobneje razčlenjen pravni standard rednega šolanja in različne možnosti pridobitve izvršilnega naslova. Predstavljene so tudi rešitve, ki jih država predvideva v primerih otrok, katerih starši so umrli, opisano je preživljanje otrok s strani krušnih staršev, ter preživljanje otrok, ki so v rejništvu.
Ključne besede: Preživljanje otrok, pravni standard rednega šolanja, zvišanje, znižanje in ukinitev preživnine, nadomestilo preživnine, preživljanje pastorkov, preživljanje otrok v rejništvu, družinska pokojnina.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2156; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (578,88 KB)

8.
PROSTI ČAS - KAJ O NJEM VEDO IN KAKO GA PREŽIVLJAJO UČENCI OSNOVNE ŠOLE LOČE
Iva Gorinšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Prosti čas – kaj o njem vedo in kako ga preživljajo učenci Osnovne šole Loče združuje dve zaokroženi celoti, teoretično in empirično, ki se med seboj dopolnjujeta. V teoretičnem delu je natančno razložen fenomen prostega časa ter teoretična znanja in spoznanja o njem. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, vezana na raziskovalni problem prostega časa, izpeljana na vzorcu 133 učencev tretjih, petih, sedmih in devetih razredov Osnovne šole Loče. Ugotavljamo, da večina anketiranih učencev ve, kaj je prosti čas in v svojem prostem času zmeraj kaj počne. Najpogosteje se ukvarjajo s športom, uporabljajo računalnik ter se družijo s prijatelji in vrstniki. Anketirani učenci se za obiskovanje krožkov v šoli in dejavnosti izven šole najpogosteje odločijo na podlagi lastnega interesa. Večina anketirancev je mnenja, da imajo ravno prav prostega časa.
Ključne besede: čas, prosti čas, osnovna šola, učenci, aktivno preživljanje
Objavljeno v DKUM: 06.11.2013; Ogledov: 1889; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

9.
PRAVICA DO ZASEBNOSTI NA SOCIALNIH OMREŽJIH
Janez Rotman, 2013, diplomsko delo

Opis: V pričujočem delu ugotavljam, da je pravica do zasebnosti, kljub odsotnosti univerzalne definicije, vsesplošno priznana. V slovenskem pravnem sistemu ima status tako človekove, kakor tudi osebnostne pravice, pri čemer je varstvo zasebnosti priznano na mednarodni, evropski ter ustavni ravni. Zaradi tehnološkega razvoja je pravica do zasebnosti podvržena nenehnemu spreminjanju, saj je naloga prava, da v svojem razvoju sledi dejanskemu stanju v družbi, zaradi česar se razsežnosti pravice do zasebnosti nenehno širijo. Zasebnost v socialnih omrežjih je predmet varstva komunikacijske in korespondenčne zasebnosti, prav tako pa so podatki uporabnikov predmet varovanja v okviru varstva osebnih podatkov. Pri proučevanju pravice do zasebnosti polnoletnih otrok nasproti staršem sem ugotovil, da je nemogoče postaviti splošno pravilo, ki bi določala meje dopustnosti posegov v pravico, saj se pri tehtanju med pravno priznanimi interesi posmeznikov pojavlja preveč spremeljivk, zaradi česar je potrebno dopustnost posegov presojati od primera do primera na podlagi t.i. načela tehtanja interesov.
Ključne besede: Pravica do zasebnosti, večrazsežnost pravice, preživljanje polnoletnih otrok, socialna omrežja, varstvo osebnih podatkov, komunikacijska zasebnost.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2013; Ogledov: 2670; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (615,97 KB)

10.
DEJAVNOSTI UČENCEV V ODDELKIH PODALJŠANEGA BIVANJA - IZDELOVANJE IZ ODPADNEGA MATERIALA
Anja Gačnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge sem se dotaknila pojma socializacija in zakaj so socialne igre pomemben del otrokove socializacije v šoli. Predstavila sem podaljšano bivanje ter cilje, ki jih tam dosegamo. Opisala sem vlogo učitelja in učenca, dejavnosti podaljšanega bivanja in potrebno dokumentacijo. Glavna tema diplomske naloge je bila integriranje ekologije v ustvarjalno preživljanje prostega časa v podaljšanem bivanju, kjer so se izvajale tudi dejavnosti, ki sem jih predstavila v svoji nalogi. Osrednji del diplomske naloge je predstavitev praktičnega dela, ki je potekalo v oddelku podaljšanega bivanja. Z učenci podaljšanega bivanja smo zbirali ter sproti ločevali odpadni material, iz katerega smo v naslednjih urah izdelali različne uporabne stvari. Ob zaključku vsakega dela je sledil preizkus oz. uporaba izdelka, pri čemer so učenci dobili potrditev svoje uspešnosti. Dobili smo povratno informacijo učiteljic razredničark ter zadovoljnih staršev. Ustvarjanje zahteva od otrok veliko natančnosti, ročnih spretnosti, vztrajnosti, medsebojne pomoči in ustvarjalnosti. Otroci so pri delu uživali, svojih izdelkov so se zelo razveseli.
Ključne besede: podaljšano bivanje, ustvarjalno preživljanje prostega časa, odpadni material, ekologija, ločevanje odpadkov, izdelovanje izdelkov.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2012; Ogledov: 4317; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (3,91 MB)

Iskanje izvedeno v 10.58 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici