| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Beljakovinski označevalci vnetja v kliničnem točkovnem sistemu tveganja, ki napoveduje preživetje pri bolnikih po resekciji jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke
Irena Plahuta, 2024, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Jetrni zasevki raka debelega črevesa in danke so še vedno terapevtski izziv. Poleg zamejitve bolezni in njene resektabilnosti nam pri izboru bolnikov lahko pomagajo klinični točkovni sistemi tveganja. Manjkajoči dejavniki preprečijo uporabo teh sistemov ali onemogočajo njihovo presojo. Liverpoolski točkovnik vsebuje sistemski vnetni odziv, izražen kot razmerje med nevtrofilci in limfociti. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko to razmerje nadomestimo z beljakovinskimi označevalci vnetja in dosežemo prognostično veljavnost prilagojenega modela. Materiali in metode: Retrospektivna klinična raziskava je zajela 371 bolnikov, ki so imeli v letih 2000–2020 prvo resekcijo jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke. Šest dejavnikov preživetja iz Liverpoolskega točkovnika in tri kandidatne beljakovinske označevalce (C-reaktivni protein, albumin in fibrinogen) smo razvrstili z analizo preživetja po Kaplan-Meierju, integralom Is ter Coxovo uni- in multivariatno regresijsko analizo. Nato smo oblikovali končni Coxov multivariatni regresijski model in z metodo po Kaplan-Meierju izračunali preživetje. Rezultati: C-reaktivni protein je po vseh štirih metodah razvrščanja na tretjem mestu med devetimi dejavniki preživetja, ima visoko napovedno vrednost in je stabilen v multivariatnih modelih. Povprečno celokupno preživetje bolnikov s povišano vrednostjo C-reaktivnega proteina je krajše za 21,6 meseca. V končnem modelu znaša mediano celokupno preživetje bolnikov 40 mesecev. Mediano celokupno preživetje bolnikov v skupini z nizkim tveganjem je 54 mesecev, v skupini z visokim tveganjem pa 31 mesecev. Zaključek: C-reaktivni protein lahko nadomesti razmerje med nevtrofilci in limfociti v raziskavah potrjevanja kliničnega točkovnega sistema tveganja, ki napoveduje preživetje bolnikov po resekciji jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke.
Ključne besede: Rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, vnetni odziv, preživetje, razvrščanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Treatment of uterine sarcomas at the Maribor University Clinical Centre between 1996 and 2011
Darja Arko, Andraž Dovnik, Iztok Takač, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: Uterine sarcomas are rare malignant tumours with a worse prognosis than endometrial carcinomas.This retrospective study was performed to determine the clinical and histologic characteristics, treatment, and outcomes in uterine sarcoma patients treated at our hospital over a 16-year period. Methods: Twenty-two patients (median age, 60.5 years) with uterine sarcomas were treated at our facility between 1996 and 2011. Information was collected from hospital and follow-up records and from the Cancer Registry of Slovenia. All tumours were classified according to the new FIGO classification for uterine sarcomas. Results: The majority of the patients presented with postmenopausal bleeding. The most common histologic subtype was leiomyosarcoma (50%), followed by carcinosarcoma (40.9%), and endometrial stromal sarcoma (9.1%). All of the patients were initially treated surgically, 21 by laparotomy and 1 laparoscopically. Eight patients were treated with postoperativeradiotherapy and 4 patients received postoperativechemotherapy. Disease progression was observed in 8 of17 patients who had sufficient followup information forthis analysis. The 5-year overall survival was 44 %.Conclusion: The overall survival of patients treated for uterine sarcomas in our study was comparatively good. Due to the small number and heterogeneity of the patients, larger multicentre trials are needed for a reliable analysis of factors influencing patient survival.
Ključne besede: maternični sarkom, histološke značilnosti, kirurško zdravljenje, dopolnilno zdravljenje, celokupno preživetje
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (414,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
1-year survival rate of ICU patients undergoing tracheotomy : a low volume hospital experience
Janez Mohorko, Andrej Markota, Bogdan Čizmarevič, 2019, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: traheotomija, 1-letno preživetje
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (114,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

4.
Učinek adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v prehospitalnem okolju
Marcel Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Srčni zastoj predstavlja tretji najpogostejši vzrok smrti v Evropi; letno se s srčnim zastojem izven bolnišnice sooča vedno več ljudi. Vzroki za srčni zastoj se razlikujejo glede na starost in populacijo bolnikov. Za preživetje bolnikov je ključno prepoznavanje srčnega zastoja, obveščanje nujne medicinske pomoči, izvajanje temeljnih postopkov oživljanja, uporaba avtomatskega zunanjega defibrilatorja in zdravstvena oskrba po oživljanju. Metode: Sistematično smo pregledali znanstveno literaturo s področja učinka adrenalina na preživetje ob srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju. Literaturo smo poiskali v podatkovnih bazah: CINAHL, ScienceDirect, Web of Science in PubMed. Ves potek pregleda, iskanja in izbora virov smo prikazali z diagramom po smernicah PRISMA. Rezultati: Na podlagi iskalnega niza smo identificirali 1505 člankov, po pregledu smo jih v končno analizo vključili 12. Najpomembnejše ugotovitve raziskav so pokazale, da je bilo pri pacientih s srčnim zastojem v predbolnišničnem okolju preživetje do odpusta iz bolnišnice večje pri tistih, ki so zgodaj prejeli aplikacijo adrenalina, še posebej v kombinaciji z defibrilacijo. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da adrenalin ob zgodnji aplikaciji po srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju pozitivno vpliva na kratkoročno preživetje, torej do odpusta iz bolnišnice in na vzpostavitev spontanega krvnega obtoka.
Ključne besede: adrenalin, srčni zastoj, predbolnišnično okolje, preživetje, izid
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 361; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1008,84 KB)

5.
Vpliv intubacije na izid preživetja pri obolelih za COVID-19
Jože Rečnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: V preteklosti in tudi sodobnem svetu so bili in so prisotni različni virusi. V različnih zgodovinskih obdobjih so se virusi spreminjali in izumirali. Pri ljudeh pa vedno povzročajo različne vrste težav, ki lahko povzročijo smrt bolnika. Pri tem se v zdravstveni negi postavlja vprašanje, kako najbolje poskrbeti za bolnika, pri katerem samostojnost dihanja ni več mogoča in je zaradi tega nujna intubacija. Metode: Z metodo analize smo primerjali, analizirali in sintetizirali članke različnih avtorjev, ki so pregledno in znanstveno poročali o različnih vplivih intubacije pri tistih bolnikih, ki so oboleli za covidom-19. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane library in Science direct. Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav. Pregledne in primerjane raziskave so pokazale, da trenutno ne moremo zagotovo trditi, ali intubacija zviša oziroma zniža možnost preživetja. Na izide preživetja vplivajo tudi fiziološke lastnosti bolnikov. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je večje število kritično bolnih, ki so oboleli za covidom-19, potrebovalo endotrahealno intubacijo. Iz rezultatov pregledane literature smo ugotovili, da ne moremo podati enotnega odgovora na vprašanje, kako zgodnja oziroma pozna intubacija glede na čas sprejema v urgentni center vpliva na končni izid zdravljenja bolnika, ki je okužen s covidom-19.
Ključne besede: intubacija, covid-19, preživetje, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 461; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (738,99 KB)

6.
Pomen umetnega dihanja za preživetje osebe, ki ne kaže znakov življenja
Nika Strnad, 2023, diplomsko delo

Opis: Pristopi k oživljanju se lahko razlikujejo glede na reševalca, žrtev ter razpoložljive vire. Razmerje med stisi prsnega koša in vpihi je 30 : 2. V zadnjih 20 letih se je pokazalo, da so vpihi pomembni za zagotavljanje kisika in odstranjevanje ogljikovega dioksida, a ne tako kot stisi prsnega koša. Menimo, da je potrebno raziskati, kar se da veliko virov, da bi lahko dobili odgovor glede pomembnosti oživljanja brez umetnega dihanja in njegovega vpliva na možnosti preživetje bolnika.
Ključne besede: umetno dihanje, preživetje, osebe brez znakov življenja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 354; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (638,02 KB)

7.
Samoocena zdravja stomistov v sloveniji
Maša Sopotnik Nedeljko, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Samoocena zdravja je uveljavljena metoda ocene zdravstvenega stanja, ki se uporablja kot zanesljiva metoda napovedovanja obolevnosti, poslabšanja zdravstvenega stanja in umrljivosti. Življenje s stomo zahteva prilagajanje, spremembe življenjskega sloga in bolj izpostavljeno čustveno doživljanje družbene vloge. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako stomisti v Sloveniji ocenjujejo svoje zdravje. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Anketni vprašalnik je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja. V raziskavo je bilo povabljenih 220 stomistov s trajno ali začasno izločalno stomo. Dobljeni podatki so bili obdelani z računalniškim programom IBM SPSS Statistics, prikazani v obliki tabel, uporabljena je bila opisna metoda interpretiranja rezultatov. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 170 stomistov (odzivnost: 77,2 %), od tega 92 (54,1 %) žensk in 78 (45,9 %) moških. Povprečna starost je bila 40–60 let (SD ± 22,56). Trajno stomo je imelo 164 (97 %) anketirancev, 129 (76,3 %) zaradi malignega obolenja, 45 (20,2 %) jih je imelo pridružene srčno-žilne bolezni. Skupno so anketiranci ocenili svoje zdravstveno stanje s povprečno oceno 3,13. Razprava in sklep: Ugotovitve naše raziskave so pokazale razlike v zdravju, počutju in doživljanju življenja v ranljivi populaciji stomistov. Potrdili smo razlike v samooceni zdravja med spoloma in med tistimi z malignimi in pridruženimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Nismo dokazali statistično značilne razlike v samooceni zdravja bolnikov z različnimi oblikami stome (trajna ali začasna). V raziskavi smo ugotovili, da je samoocena zdravja stomistov v Sloveniji na dokaj nizki ravni, kar nakazuje potrebo po izboljšavah, saj ima samoocena zdravja pomembno vlogo pri kreiranju zdravstvene politike.
Ključne besede: samoocena zdravja, stomisti in izločalna stoma, ekonomija v zdravstvu in preživetje
Objavljeno v DKUM: 01.03.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
Učinkovitost mehanskega izvajanja stisov prsnega koša: sistematična analiza preglednih člankov
Špela Metličar, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Nenadni srčni zastoj je eden najpogostejših vzrokov smrti. Za preživetje je ključno izvajanje temeljnih postopkov oživljanja s stisi prsnega koša, ki morajo biti dovolj kakovostni. Kot možno nadomestilo ročnih stisov so se začeli uveljavljati mehanski stisi prsnega koša. V diplomskem delu smo primerjali ročno in mehansko izvedene stise prsnega koša ter vpliv na pacientovo preživetje. Metode: Izvedli smo krovni (sistematični) pregled sistematičnih člankov na tematiko primerjave med uporabo mehanskih pripomočkov in ročne izvedbe stisov prsnega koša ter vplivov na klinične izide. Uporabili smo opisno metodo dela. Izbrane članke smo analizirali s pomočjo tabel in grafov. Rezultati: Od 71 zadetkov smo podrobno analizirali 8 člankov, s skupnim vzorcem 143 999 oseb. Vsi sistematični pregledi so skupaj vključevali 102 študiji, oziroma 54 študij brez dvojnikov. Najpogosteje uporabljena mehanska pripomočka za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja sta bila LUCAS (angl. Lund University Cardiac Arrest System) in AutoPulse. Skoraj vse študije so obravnavale mehanske stise prsnega koša izvajane pri zunajbolnišničnem srčnem zastoju, slaba polovica pa pri znotrajbolnišničnem srčnem zastoju. Razprava in zaključek: Avtorji so med seboj neenotni glede najučinkovitejšega načina izvajanja stisov prsnega koša. Na splošno ni mogoče potrditi večje učinkovitosti izvajanja mehanskih stisov prsnega koša, saj obstajajo tudi razlike med samimi napravami in njihovim načinom delovanja. Ti so se za koristne izkazali v primeru zunajbolnišničnega srčnega zastoja, vendar obstajajo pomisleki glede preživetja in varne obravnave.
Ključne besede: srčni zastoj, temeljni postopki oživljanja, mehanski stisi prsnega koša, ročni stisi prsnega koša, preživetje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 1181; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (895,80 KB)

9.
Kazalniki preživetja pri pacientih z zunajbolnišničnim srčnim zastojem
Matej Mažič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na preživetje bolnikov po zunajbolnišničnem srčnem zastoju vplivajo pristopni čas, etiologija srčnega zastoja, izvajanja TPO z uporabo AED, predhodna obolenja, onesnaženost ozračja ter izražena laktacidoza po vzpostavitvi spontane cirkulacije. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom literature. V empiričnem delu smo zbirali in analizirali podatke o zunaj bolnišničnem srčnem zastoju in preživetju pacientov, ki so doživeli zunajbolnišnični srčni zastoj ter bili oživljani na teritorialnem območju ene od predbolnišničnih enot NMP v Sloveniji, v letih 2018 in 2019. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics Version 25), numerične spremenljivke smo predstavili s povprečjem in standardnim odklonom. Za primerjavo dveh atributivnih spremenljivk smo uporabili Pearson Chi Square test, za primerjavo numerične in atributivne spremenljivke pa Mann Whitney test. Rezultati: V letih 2018 in 2019 je bilo obravnavanih 157 srčnih zastojev z oživljanjem. V 106 primerih (67%) so bili izvajani TPO pred prihodom ekipe NMP, v 8 primerih (5%) pa je bil uporabljen tudi AED. Vpričo očividcev je nastalo 77(49%) primerov srčnih zastojev. V tej skupini je bilo 62(80%) srčnih zastojev kardialne etiologije, 15(20%) pa nekardialnih. V 35(45%) primerih je prišlo do povrnitve spontane cirkulacije na terenu, do odpusta pa je preživelo 13(17%) pacientov. Sklep: Ugotovili smo statistično pomembne razlike v preživetju bolnikov s kardialno in nekardialno etiologijo. Dokazali smo tudi povezavo med izhodiščno vrednostjo laktata in acidoze ob sprejemu, na preživetje bolnikov po srčnem zastoju. Obstaja tudi statistično pomembna korelacija med vrednostjo delcev PM10 v ozračju in incidenco srčnega zastoja.
Ključne besede: srčni zastoj, preživetje, laktacidoza, prašni delci PM10
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (967,36 KB)

10.
Razvoj igre za navidezno resničnost : zaključno delo
Žiga Aman, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema teoretični opis izdelave igre in predstavitev uporabljene programske opreme. Na kratko so opisana tudi očala za navidezno resničnost Oculus Rift. Glavni del diplomskega dela zajema razvoj igre. Gre za igro preživetja, ki je prilagojena virtualni resničnosti. Skozi diplomsko delo spoznamo nastanek igre, implementacijo igralčevih potreb (lakota, žeja, energija in telesna temperatura) in njegovih interakcij z okoljem ter uporabo trgovine sredstev programa Unity. Rezultat diplomske naloge je igra, izdelana v pogonu Unity, namenjena igranju z očali za navidezno resničnost.
Ključne besede: Unity, navidezna resničnost, virtualna resničnost, igra, preživetje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2020; Ogledov: 1793; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 2.54 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici