| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KOMORIENTI
Vanja Rebernik, 2010, diplomsko delo

Opis: Komorienti so osebe, umrle v istem trenutku ali ob približno enakem času, tako da časa njihovih smrti ni mogoče natančno določiti. Generalno pravilo rimskega prava, ki za takšne umrle osebe, ki imajo sposobnost dedovanja med seboj, predvideva simultane smrti, je sprejeto v civilnopravnih ureditvah večine držav in tako tudi v večini evropskih držav ter v večini držav Južne Amerike, prav tako pa jo urejajo tudi nekatere druge države. Tudi Združene države Amerike so sprejele domnevo sočasnih smrti, s to razliko, da domneva velja za vse primere smrti, ki so nastopile v roku 120 ur. Domneva sočasnih smrti je sprejeta tudi v nekaterih delih Kanade, v hebrejskem pravu in, po prevladujočem mnenju doktrine, tudi v islamskem pravu. Med domnevami, ki določajo preživetje enega komorienta, je najbolj razširjena domneva, ki se oblikuje glede na starost komorientov tako, da šteje, da je mlajši preživel starejšega. Prva jo je uzakonila Anglija, danes pa jo najdemo v večini držav »common law«. Slovenska zakonodaja ne uzakonja domneve komorientov, vendar se, tako po mnenju pravne teorije kakor tudi pravne prakse, zanje uporabi pravno pravilo 25. člena ODZ, ki za takšne primere domneva, da so smrti nastopile sočasno. Takšna ureditev je skladna z obstoječo zakonodajo in načeli civilnega prava. V osnovi se uporabljata dve domnevi: domneva sočasnih smrti in domneva preživetja, ki določa vrstni red smrti glede na določen kriterij, najpogoste je to starost komorientov, tako da mlajši preživi starejšega. Toda vse domneve se uporabljajo skupaj in v skladu z obstoječo zakonodajo vsake države, kar posledično pomeni, da bo uporaba sicer enake domneve v različnih sistemih dala različne rezultate. Opozoriti je potrebno tudi na različne izjeme, ki jih posamezni redi priznavajo zakonskim domnevam. Poenotenje domneve v smislu "univerzelanega pravila", katerega uporaba bi ustrezala vsem pravnim redom in bo veljala tako za zakonito kakor oporočno dedovanje, ni mogoče. Vselej pa je potrebno dopustiti izpodbojnost takšnih domnev, najmanj z oporočnimi določili, če domneva ni izpodbojna že z dokazi o de facto preživetju.
Ključne besede: Čas smrti, dedovanje, komorienti, pravna domneva, sočasne smrti, preživetje, izpodbojnost.
Objavljeno: 16.04.2010; Ogledov: 3287; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (681,55 KB)

2.
RAZISKOVANJE MOTIVACIJSKIH FAKTORJEV ŠTUDENTSKEGA DELA V SLOVENIJI
Nataša Rupnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z raziskovanjem motivacijskih faktorjev študentskega dela v Sloveniji, natančneje na Filozofski fakulteti v Mariboru. Z metodo ankete je bilo preverjenih pet hipotez, ki se nanašajo na stopnjo pomembnosti posameznih motivov za študentsko delo, njihovo medsebojno povezanost, vpliv nekaterih drugih dejavnikov in posledice študentskega dela. Izkazalo se je, da je zaslužek od študentskega dela za našo populacijo predvsem sredstvo za finančno neodvisnost od staršev in lagodno življenje. Kot pomemben motiv se ob tem pojavlja tudi oblikovanje izhodišč za redno zaposlitev. Proti pričakovanjem se je izkazalo, da družbeno-ekonomski položaj študentov ne vpliva na stopnjo njihovega zanimanja za opravljanje del preko študentskega servisa, prav tako pa tudi ni povezan z njihovim zanimanjem za pridobitev boljših izhodišč za redno zaposlitev preko študentskega dela. Zanimivo je tudi, da obseg dela preko študentskega servisa ni statistično povezan z uspešnostjo pri študiju. Navedene ugotovitve kažejo na spremembo trenda na področju študentskega dela, ki sovpada s spremembami v višje-/visoko-šolskem in univerzitetnem izobraževanju. In sicer, temeljna motiva za študentsko delo nista več pridobivanje delovnih izkušenj s področja študija in sredstev, potrebnih za lažje financiranje študija (takšen je bi namreč prvotni namen študentskega dela). Ker je temu tako, želi vlada študentsko delo v prvi vrsti omejiti z Zakonom o malem delu, v drugi pa z Bolonjsko reformo.
Ključne besede: študentsko delo, motivacijski faktorji: sredstva za preživetje in financiranje študija, možnost lagodnega življenja, finančna neodvisnost od staršev, pridobivanje delovnih izkušenj, socialno mreženje, stik s potencialnimi delodajalci, gradnja osebnega delovnega profila; študentje Filozofske fakultete v Mariboru.
Objavljeno: 10.11.2010; Ogledov: 2455; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (411,38 KB)

3.
Oživljanje podprto s telefonskimi navodili dispečerja - temeljni člen v verigi preživetja
Branko Kešpert, 2013, magistrsko delo

Opis: Uvod: Dispečerska služba v zdravstvu je pomemben sestavni del verige preživetja in ima pomembno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju nenadnega zastoja srca (NZS) na terenu. Z zgodnjo identifikacijo problema pri bolniku lahko dispečer zagotavlja kratke dostopne čase ekip nujne medicinske pomoči (NMP), očividcem poda navodila za izvajanje TPO in s tem prispeva k večjemu preživetju bolnikov. Raziskovalne metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Najprej smo opravili Utstein analizo primerov NZS, pri katerih so ekipe PHE pristopile k oživljanju. Nato smo opravili retrospektivno raziskavo pri izbrani skupini 98 bolnikov z NZS pred očividci v PHE Celje v obdobju treh let. Pri izbranih bolnikih smo analizirali podatke iz zapisnikov o nujni intervenciji in tonske zapise pripadajočih nujnih telefonskih klicev ter ugotavljali značilnost njihovega vpliva na preživetje bolnikov do prihoda v bolnišnico. Rezultati: V izbrani skupini 98 bolnikov z NZS v PHE Celje je bilo 63 % moških. Moški so bili v povprečju mlajši (65 ± 13 let) kot ženske (72 ± 12 let). Dispečerji so dosegali pričakovani odzivni čas v 86,7 %, povprečni reakcijski čas je znašal 84 ± 76 sekund. Od skupaj 41 bolnikov z agonalnim dihanjem so navodila za oživljanje podali v 26,8 % primerih. Očividci so na podlagi podanih navodil pristopili k oživljanju v 53,3 %, medtem ko so brez navodil pristopili le še v 20,7 %. Če so očividci oživljali, je ROSC pri bolnikih znašal 48,6 %, brez oživljanja pa le 28,6 %. Sklep: Dispečerji ob NZS niso dosegali priporočenih standardov v odzivnih in reakcijskih časih. Ob prisotnem agonalnem dihanju se značilno niso odločali za podajanje navodil za TPO. Očividci so na podlagi podanih navodil za TPO pogosteje pristopili k oživljanju. Na preživetje bolnikov do prihoda v bolnišnico so značilno vplivali kratki odzivni časi dispečerja, kratki dostopni časi ekip PHE, dogodki v mestu, začetni srčni ritem VT/VF in oživljanje očividcev na podlagi podanih navodil.
Ključne besede: nenadni zastoj srca, agonalno dihanje, navodila za oživljanje, preživetje
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1449; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

4.
Značilnosti poteka bolezni pri žleznem raku pljuč glede na aktivirajoče mutacije gena za epidermalni rastni faktor
Karmen Stanič, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Zdravljenje žleznega raka pljuč je zaradi novih odkritij na področju molekularne biologije in novih tarčnih zdravil vse bolj prilagojeno posameznemu bolniku. Najbolj raziskan je receptor za epidermalni rastni dejavnik (EGFR), pri katerem aktivirajoče mutacije omogočajo zdravljenje z novimi tarčnimi zdravili. Pri kliničnem delu smo opažali precejšnje razlike med bolniki z žleznim rakom pljuč glede na EGFR-status, zato smo želeli ugotovili, ali se pri teh bolnikih mesta zasevkov ob diagnozi in njihovo pojavljanje med boleznijo, način zdravljenja, čas do napredovanja bolezni in preživetje, razlikujejo. Naša hipoteza je bila, da imajo bolniki z aktivirajočimi EGFR-mutacijami že ob diagnozi drugačen vzorec razsoja. Po kliničnih izkušnjah in do tedaj skromnih objavljenih podatkih smo domnevali, da imajo ti bolniki več zasevkov v centralni živčni sistem (CŽS) in kosti. Metode Raziskava je bila populacijsko observacijska, delno retrospektivna in delno prospektivna. Med bolniki z nedrobnoceličnim rakom pljuč, pri katerih je bilo opravljeno testiranje na aktivirajoče mutacije EGFR v letih 2010 in 2011, smo izbrali bolnike z žleznim rakom pljuč ter pregledali njihovo medicinsko dokumentacijo in njihovo zdravljenje spremljali do oktobra 2013. Rezultati Med 629 bolniki z žleznim rakom pljuč je imelo 137 (21,8 %) bolnikov prisotne aktivirajoče EGFR-mutacije. Značilno več bolnikov z EGFR-mutacijami je bilo med ženskami in nekadilci, mejno značilno več pa je bilo bolnikov z razsejanim stadijem bolezni. Bolniki z EGFR-mutiranimi tumorji, ki so kadarkoli med boleznijo razvili oddaljene zasevke, so imeli v primerjavi z bolniki brez mutacij značilno več zasevkov v CŽS (34 % proti 25 %), kosti (49 % proti 31 %), plevro (38 % proti 24 %) in pljuča (64 % proti 46 %). Razliko smo zaznali že ob diagnozi, saj so imeli EGFR-mutirani bolniki več zasevkov v kosti (35 % proti 22 %) in pljuča (37 % proti 22 %). Za CŽS je bila razlika ob diagnozi mejno značilna (19 % za mutirane in 13 % za nemutirane), vendar klinično pomembna. Pri tistih bolnikih, pri katerih je prišlo do razsoja bolezni, se je čas do razvoja zasevkov v posamezne organe razlikoval glede na EGFR-status. Zasevki so se značilno kasneje razvili pri EGFR-mutiranih bolnikih kot pri nemutiranih v CŽS (25,8 proti 11,8 meseca), pljuča (25,9 proti 9,9 meseca) in plevro (20,6 proti 9,9 meseca). Celokupno srednje preživetje vseh bolnikov je bilo 16,0 mesecev, značilno daljše za EGFR-pozitivne (32,7 meseca) kot za EGFR-negativne bolnike (13,7 meseca). Zaključki Bolniki z EGFR-mutacijami so imeli že ob diagnozi značilno več zasevkov v kosteh in pljučih, za CŽS pa je bila vrednost mejno značilna. Med potekom bolezni se je pojavilo pri bolnikih z EGFR-mutacijami več novih zasevkov v plevro, pri razsoju v druge organe pa ni bilo razlike med mutiranimi ter nemutiranimi tumorji. Bolniki z EGFR-mutiranimi tumorji so kasneje razvili zasevke v CŽS, pljuča in plevro kot nemutirani bolniki, pri napredovanju v ostale organe pa nismo beležili razlik glede na EGFR-status. Celokupno srednje preživetje bolnikov z EGFR-mutacijami je bilo značilno daljše kot za bolnike brez mutacij, ne glede na stadij bolezni in mesto ter število zasevkov. Pri polovici bolnikov z EGFR-mutacijami, lahko pričakujemo zasevke v kosti. Za bolnike, ki nimajo opravljene PET/CT preiskave v sklopu diagnostičnih preiskav za zamejitev bolezni, je zato kljub znanemu razsejanemu stadiju bolezni smiselno narediti scintigrafijo skeleta že ob diagnozi. Čas do razsoja bolezni v CŽS in preživetje sta za bolnike z odkritimi zasevki ob diagnozi za EGFR-mutirane bolnike ob ustreznem zdravljenju bistveno daljša kot za nemutirane bolnike, zato je tudi pri teh bolnikih pomembna skrbna diagnostika za prognozo ter zdravljenje bolezni.
Ključne besede: EGFR-mutacije, žlezni rak pljuč, zasevki, vzorec razsoja, preživetje
Objavljeno: 16.04.2015; Ogledov: 1410; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (5,75 MB)

5.
Collection of entomological baseline data for tsetse area-wide integrated pest management programmes
Stephen G. A. Leak, Dejene Ejigu, M. J. B. Vreysen, 2008

Opis: Area-wide integrated pest management (AW-IPM) entails the integration of different control tactics against an entire pest population within a circumscribed area, while given adequate attention to human health and the environment. For most insect pests including tsetse, AW-IPM results in more sustainable pest control and the concept has gained significantly in importance in the last decade. These guidelines provide, aside from some basic information on the biology of tsetse flies, guidance on the development and implementation of an entomological survey to collect essential baseline data using modern spatial tools such as geographic information systems (GIS), satellite imagery, remote sensing, land use land cover maps, the Global Position System, etc.--Publisher's description
Ključne besede: muha CeCe, ekologija, kontrola, preživetje, anatomija, entomologija, genetika, planiranje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 915; Prenosov: 25
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Kulturgeni, biogramatika kot determinante družbenega življenja in podobne zadeve
Sergej Flere, 1996, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava sociobiologijo v kontekstu zgodovinskih in sodobnih razprav v sociologiji. Gre za teorijo, ki se opira na dolgo tradicijo biologizma v družboslovju, vendar prispeva k njenemu dvigu na novo raven: izhaja se iz primata genetske stvarnosti v primerjavi z drugimi ravnmi biotskega življenja.
Ključne besede: sociobiologija, biologizem, sociologija, geni, preživetje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 495; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Imunohisotkemični in geentski označevalci pri glioblastomu multiforme
Uroš Smrdel, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Glioblastom (GBM) je najpogostejši primarni možganski tumor. Njegova incidenca v Sloveniji znaša 2,9 bolnika na 100.000 prebivalcev. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana smo v letih od 1997 do 2013 obravnavali 861 bolnikov z GBM, od teh jih je umrlo 730. Kljub slabi prognozi vedno več bolnikov preživi vsaj 2 leti in pol. Zanimalo nas je, v čem se ta skupina bolnikov razlikuje od večine bolnikov z GBM. Bolnike z GBM lahko razdelimo v prognostične skupine glede na klinične parametre, kot so starost, stanje zmogljivosti in obseg operacije glede na to jih lahko razdelimo naprej z rekurzivno particijsko analizo razrede. Naprej jih lahko opredelimo tudi glede na molekularne in genetske označevalce, kot so metilacija promotorja metil-gvanin-metil transferaze (MGMT), glede na nekatere podatke pa tudi mutacija izocitrat dehidrogenaze 1 (IDH1). Cilji naloge so bili opredeliti pojavljanje MGMT, IDH1in LoH1p/19q pri bolnikih z GBM z dolgim preživetjem in pri podobnih bolnikih, ki so imeli običajno preživetje. Hipoteza naše raziskave je bila, da lahko z uporabo imunohistokemičnih in genetskih označevalcev te skupine bolje opredelimo kakor z dosedaj uporabljanimi metodami. Pregledali smo populacijo bolnikov z GBM. Opredelili smo jih glede na klinične napovedne dejavnike, poiskali bolnike, ki so preživeli več kot 2 leti in pol in jim poiskali ustrezno kontrolno skupino. Pri obeh skupinah smo določili status metilacije promotorja MGMT, mutacije IDH1, IDH2, CDKN2A, CDKN2B in preureditev kromosomov 1p in 19q, opredelili smo tudi potrebo bolnikov po kortikosteroidih. Potrdili pomembnost RPA- razredov za preživetje. Opažamo značilno večjo incidenco metilacije promotorja MGMT, mutacije IDH1 R132H in nižjo potrebo po kortikosteroidih pri bolnikih z dolgim preživetjem. V multivariatni analizi sta se kot značilna za preživetje izkazala metilacija promotorja za MGMT, ki je prognostično ugodna in večja potreba po kortikosteroidih 3 mesece po zaključenem lokalnem zdravljenju, ki korelira s slabšim preživetjem. Izsledki raziskave potrjujejo prognostični pomen metilacije promotorja MGMT, še več, breztega praktično ni dolgega preživetja. Glede na to, da status metilacije promotorja MGMT ni stalno stanje, pač pa se lahko spreminja, se poraja vprašanje o dolgotrajni terapiji s kortikosteroidi. Z raziskavo smo potrdili pomen določanja imunohistokemičnih in genetskih označevalcev za napoved prognoze pri bolnikih z GBM. V prihodnje svetujemo rutinsko določanje metilacije promotorja MGMT ter določanje mutacij IDH1 in IDH2 na biopsijskih vzorcih GBM. Pri bolnikih, ki imajo metiliran promotor MGMT, so potrebne nadaljnje raziskave vpliva kortikosteroidov na metilacijski status promotorja MGMT.
Ključne besede: glioblastom, dolgotrajno preživetje, MGMT, IDH1, kortikosteroidi, RPA
Objavljeno: 14.11.2016; Ogledov: 1148; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (10,16 MB)

8.
Dejavniki bolnišničnega preživetja bolnikov po uspešnem oživljanju na terenu
Tadej Jalšovec, Denis Sraka, 2015, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: srčni zastoj, oživljanje, možganska okvara, ishemična, preživetje
Objavljeno: 28.07.2016; Ogledov: 652; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Vpliv kakovosti procesa nujnega telefonskega klica na uspešnost kardiopulmonalnega oživljanja z asistenco zdravstvenega dispečerja
Domen Kleva, 2018, magistrsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni dispečer ima pomembno vlogo v verigi preživetja, saj ima pomembno vlogo pri prepoznavi nenadnega srčnega zastoja, pri nudenju navodil za oživljanje po telefonu ter pri zagotavljanju hitrega dostopa do AED in čimprejšnjo aktivacijo ustreznih ekip NMP, kar pripomore k boljšemu preživetju pacientov po PNSZ. Raziskovalne metode: Za teoretična izhodišča naloge smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in analizo pridobljenih podatkov s pregledom strokovne in znanstvene literature. Enocentrična retrospektivna raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Rezultati: Med 49 analiziranimi primeri PNSZ je bilo 57,1 % moških. Zdravstveni dispečerji so v 44,9 % primerov preverili kakovost dihanja. V 40,8 % primerih je bilo prisotno agonalno dihanje, ventrikularna fibrilacija pa je bila kot najpogosteje zabeležen inicialni ritem prisotna v 25 %. Ob prisotnosti agonalnega dihanja so zdravstveni dispečerji PNSZ prepoznali v 35 %, navodila za izvajanje KPO-AD pa so podali v 25 %. Ob odsotnosti dihanja so PNSZ prepoznali v 51 %, navodila za KPO-AD pa so podali v 48,3 %. Če so zdravstveni dispečerji podali navodila za izvajanje KPO-AD je 14,3 % pacientov preživelo 30 dni oziroma do odpusta iz bolnišnice. Sklep: Za razliko od ostalih raziskav smo v naši raziskavi ugotovili, da KPO-AD in krajši dostopni časi do kraja intervencije ne vplivajo k večjemu preživetju po PNSZ, vendar pa dostopni časi v naši raziskavi v 80 % presegajo 8 minut, ko preživetje po PNSZ kljub izvajanju KPO-AD drastično pada in izvajanje KPO-AD nima več bistvenega vpliva na preživetje.
Ključne besede: predbolnišnični srčni zastoj, preživetje, dispečerska služba zdravstva, nujna medicinska pomoč, odzivni čas
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 359; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

10.
Hiperurikemija pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo
Tadej Petreski, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: sečna kislina, hiperurikemija, kronična ledvična bolezen, hemodializa, dolgoročno preživetje
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 596; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (913,92 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici