| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POZNAVANJE PRAZNIKOV IN PRAZNOVANJ NA PREHODU IZ PRVEGA V DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLE
Jožica Plevnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava poznavanje praznikov in praznovanj med učenci. V teoretičnem delu diplomskega dela smo podrobneje predstavili praznike in praznovanja v Sloveniji ter s stališča le-teh tudi pouk spoznavanja okolja v prvem triletju in družba v četrtem ter petem razredu osnovne šole. Iz zornega kota praznikov in praznovanj smo podrobno analizirali vse učbeniške komplete za pouk spoznavanje okolja (za 1., 2. in 3. razred) in družba (4. in 5. razred), ki jih je potrdil Strokovni svet republike Slovenije za splošno izobraževanje. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kakšno znanje in védenje imajo o praznikih in praznovanjih učenci in učenke 3., 4. in 5. razredov OŠ Šmarje pri Jelšah in OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju. Rezultati kažejo, da učenci dobro poznajo definicijo praznika in simbole praznikov in praznovanj, nekoliko manj védenja in znanja pa imajo o namenu in pomenu praznikov in praznovanj ter o poznavanju datumov praznikov in praznovanj.
Ključne besede: prazniki, praznovanja, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno: 21.04.2009; Ogledov: 3827; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (15,81 MB)

2.
PRAZNOVANJA NA SLOVENSKEM MED LETI 1900-1905 PO SLOVENSKEM NARODU IN SLOVENCU
Barbara Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava temo praznovanj, ki so temeljito in globoko posegla v življenje ljudi na takratnem slovenskem ozemlju. Čeprav so praznovanja običajno namenjena predvsem obeleževanju prijetnih dogodkov, pa je bilo v obravnavanem obdobju od leta 1900—1905, tudi nekaj jubilejev, s katerimi so se ljudje spomnili manj prijetnih zadev. Poglavitni namen naloge je bil s pomočjo časopisja Slovenca in Slovenskega naroda, prikazati praznovanja in slovesnosti, ki so v omenjenem obdobju v javnosti zmeraj vzbudila veliko zanimanje. Praznovanja so bila zanimiva oblika druženja in združevanja ljudi, predvsem pa so pritegnila večino prebivalstva, velikokrat tudi ne glede na nacionalno pripadnost, v nevsakdanji življenjski ritem. Pri tem so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na praznično podobo slovesnejših dni.
Ključne besede: Ključne besede: praznovanja, jubileji, časopisje: Slovenec in Slovenski narod, nacionalna pripadnost, druženje.
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 1868; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (437,20 KB)

3.
POZNAVANJE IN OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V OBČINI PODLEHNIK
Sonja Arnuš, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Slovenski narod ima bogato kulturno dediščino. Pomemben del kulturne dediščine je tudi slovensko ljudsko izročilo. V diplomskem delu je namenjena pozornost njegovemu poznavanju, prenašanju in ohranjanju. Teoretični del s pomočjo literature predstavlja slovensko ljudsko izročilo s poudarkom na glasbenem izročilu. V empiričnem delu so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Haloz in občine Podlehnik kot tudi šege, navade in praznovanja v povezavi z ljudsko pesmijo. Predstavljene so skupine, ki skrbijo za ohranjanje šeg in navad v občini Podlehnik, plesna skupina Žvegla, mlada citrarka Petra Grabrovec in ljudska glasbila, ki jih najdemo v občini Podlehnik. Poudarek je na poznavanju in ohranjanju ljudskega izročila med učenci 4., 5., 6., in 7. razredov OŠ Martina Koresa Podlehnik in njihovimi starši. Podatki, pridobljeni z izvedbo ankete, so kvantitativno zbrani, obdelani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da tako starši kot učenci menijo, da poznajo ljudsko izročilo svojega kraja ter šege in navade, ki so povezane z njim. Ljudske pesmi so jim všeč, največ so se jih naučili doma, tam jih tudi največ prepevajo. Izsledki kažejo, da je ljudsko izročilo med prebivalci občine Podlehnik še vedno živo. Dolžnost vseh posameznikov pa je prenašanje izročila iz roda v rod, da bo le to živelo še dolgo generacij.
Ključne besede: Ključne besede: ljudsko izročilo, občina Podlehnik, šege in navade, praznovanja, ljudska pesem, ljudski ples.
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 3266; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

4.
SLOMŠKOV VRTEC BLAŽE IN NEŽICA OD NASTANKA DO DANES
Barbara Kolar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Slomškov vrtec Blaže in Nežica od nastanka do danes je predstavljen vrtec kot ustanova in opisane so dejavnosti, ki so se odvijale skozi leta delovanja.
Ključne besede: vrtec, program, obogatitvnene in dodatne dejavnosti, praznovanja, projekti, sodelovanje s starši
Objavljeno: 09.10.2013; Ogledov: 1028; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (5,37 MB)

5.
ŠEGE IN NAVADE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA NA ŠTAJERSKEM V PRETEKLOSTI IN SODOBNOSTI
Vanja Tišler, 2015, diplomsko delo

Opis: Poudarek diplomskega dela je na opisu življenjskih mejnikov posameznika, značilnih za Štajersko regijo. Navedeni so vsi večji dogodki, ki jih praznujemo v življenjskem ciklu, in sicer vse od rojstva do smrti. Na začetku diplomske naloge se seznanimo z osnovnimi pojmi, na katere se skozi nalogo sklicujemo. V nadaljevanju so s pomočjo literature opisane šege, navade in verovanja ob rojstvu, začetku in končanju šolanja, poroki, obletnicah ter smrti značilne za Slovenijo. Ob vsakem večjem dogodku je primerjava šeg in navad nekoč in danes. V nadaljevanju so nato s pomočjo intervjujev obrazložene specifične šege in navade na Štajerskem. Opazimo lahko, da so se nekatere šege in navade skozi čas pozabile, spremenile ali pa so na novo nastale. Za boljše prepoznavanje nekaterih običajev so med besedilom vključene fotografije.
Ključne besede: šege in navade, življenjski cikel, praznovanja, Štajerska, običaji
Objavljeno: 21.09.2015; Ogledov: 3241; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA V SLOVENIJI IN NA IRSKEM
Tanja Mihovec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje in primerja slovenske in irske praznike ter tradicije ob njihovem praznovanju. V teoretičnem delu naloge so podrobneje opisani državni prazniki, glavni rimskokatoliški verski prazniki kakor tudi osebni prazniki nasploh ter tradicionalni elementi ob praznovanju teh praznikov v obeh državah. Prazniki so pomemben del življenja vsakega človeka. So posebni dnevi, ko se navadno ne dela, so posvečeni kakšnemu pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanje. Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in omogočajo, da se ljudje sprostijo, (navadno) veselijo ter vsaj za kratek čas pozabijo na težave. V empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljam, kako ljudje na Irskem in v Sloveniji praznujejo dva izmed najbolj priljubljenih praznikov, in sicer božič (državni in verski praznik) ter rojstni dan (osebni praznik). Rezultati so nakazali elemente praznovanj, ki so pri praznovanjih teh dveh praznikov skupni v obeh državah, še bolj pa so pokazali številne razlike, ki se pri tem pojavljajo.
Ključne besede: slovenski prazniki, irski prazniki, praznovanja, božič, rojstni dan
Objavljeno: 03.10.2016; Ogledov: 1106; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Utrip Ptuja v letih 1924 in 1925
Tamara Vajsbaher, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja oris mestne občine Ptuj v letih 1924 in 1925 v luči arhivskega gradiva ter slovenskih časnikov Jutro, Tabor, Slovenec in Straža. Ptuj, ki je pred prevratom veljal za trdnjavo nemštva, je po prvi svetovni vojni pripadel Kraljevini Jugoslaviji in vodstvo mestne občine je prešel v roke Slovencev. Ptujski Nemci so tako postali manjšina v novi državi. Na prvih svobodnih občinskih volitvah leta 1925 so narodne stranke med seboj sklenile zavezništvo, se postavile v bran nemškutarjem in kljub njihovi vztrajni agitaciji izšle kot zmagovalke. Občino je pestil slab gmotni položaj, mestna podjetja so se spopadala z upadom kupne moči prebivalstva in zaradi izgube tržišč z manjšim izvozom, vendar so se kljub temu uresničila dolgoletna prizadevanja za izpeljavo električnega omrežja. Posledično so ukinili mestno plinarno, okrajni zastop pa je od mestne občine prevzel v oskrbo dravski most, s čimer so se pričela prizadevanja za ukinitev mostnine. Na šolskem področju so se ptujski zavodi in šolske ustanove spopadali s pomanjkanjem učencev ter učiteljskega kadra, poskusi in z dejanskimi ukinitvami nekaterih razredov ter zavodov in s slabim finančnim stanjem. Slovenska kulturna in izobraževalna društva, ki so delovala v Ptuju, so si po svojih močeh prizadevala za izpolnjevanje zastavljenih društvenih ciljev, v svojem poslanstvu pa so nosila predvsem narodnoprebudno noto. Nemška društva je medtem, z večinskim nemškim obeležjem, še vedno prežemal nemški nacionalni duh. Navidezno so se sicer asimilirali v novo državo, vendar so se nacionalna nasprotja odražala na vseh področjih javnega življenja.
Ključne besede: Ptuj 1924–1925, gospodarstvo, šolstvo, društveno udejstvovanje, praznovanja, narodnostna nasprotja.
Objavljeno: 22.09.2016; Ogledov: 372; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici