1. Odnos družine predšolskega otroka do praznikovNuša Pečlin, 2020, diplomsko delo Opis: Prazniki že od nekdaj osmišljajo in izpopolnjujejo človeška življenja. Praznovanja le-teh predstavljajo zadovoljstvo, sprostitev, čas zbliževanj in združevanj, hkrati pa so del naše kulture in tradicije.
Ob pogledih na družino nam marsikaj prešine misli. V njej se naučimo prvih korakov, besed, pravil obnašanja, spoznavamo norme in vrednote ter marsikaj drugega in nevidnega. Zato lahko rečemo, da je družina kot ledena gora, od katere je viden le majhen del njene celote.
Namen diplomskega dela je z raziskavo ugotoviti, kakšen je odnos staršev predšolskih otrok do praznikov. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, kakšen odnos imajo starši predšolskih otrok do praznikov, na kakšen način jih praznujejo ter kaj jim le-ti pomenijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu gre za predstavitev posameznih praznikov, družine kot same, vlogo odraslih ob praznovanju ter otrokovo doživljanje praznovanj, glede na že uveljavljene vire. V drugem pa gre za raziskovalno delo, kjer s pomočjo analize podatkov na podlagi anketnih vprašalnikov pridemo do ugotovitev in sklepov glede na zastavljena vprašanja in hipoteze, ki so se pojavile tekom izdelave diplomske naloge.
Z anketnim vprašalnikom smo prišli do ugotovitev, da starši ne glede na stopnjo izobrazbe, okolje bivanja, tip družine in ali so verni ali ne, obeležujejo praznike in imajo do njih pozitiven odnos ter da kljub različnim načinom praznovanja skušajo otroke aktivno vključevati v proces priprave na praznike ter njihovo obeleževanje z namenom ohranjanja tradicije in kulture.
Ključne besede: družina, prazniki, praznovanja, predšolski otrok, vloga odraslih
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 216
 Celotno besedilo (708,45 KB) |
2. PRAZNIKI IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM NEKOČ IN DANESKatja Pintarič, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se srečamo z obravnavo praznikov in običajev, kot sestavnima deloma slovenske tradicije, saj predstavljata enega pomembnejših področij le-te. V slovenskem prostoru najdemo praznike, ki so prisotni povsod po svetu (božični, novoletni in velikonočni prazniki), izstopajo pa predvsem praznovanja, običaji, šege, navade in njihovi posamezni elementi (gregorjevo, jurjevo), ki jih ni mogoče zaslediti nikjer drugje po svetu in kažejo na pestrost in posebnost naše kulture. Vsi prazniki in običaji so skozi stoletja doživljali spremembe; nekatere smo že skorajda opustili, nekatere prevzeli iz drugih kultur, mnogim daje velik pomen in poudarek predvsem krščanstvo, spet drugi so nastali iz osnovnih človekovih potreb in se razvili v prave »domače« praznike (koline, trgatev), ki so priljubljeni pri vseh generacijah. Danes so praznovanja nekoliko drugačna kot so bila nekoč. Vedno več je javnih prireditev, ki so vezane na praznike in običaje, mnogi so postali vzrok za množično zapravljanje in za nepotrebna obdarovanja. Vsekakor pa so prazniki in običaji pomemben in nepogrešljiv del našega vsakdanjika in kulture, saj se preko njih zrcali odnos in pripadnost do našega kulturnega in naravnega sveta. Empirični del naloge zajema kvantitativno preučevanje (anketni vprašalnik) poznavanja in odnosa ljudi do praznikov in običajev danes. Anketni vprašalnik je bil izveden v letu 2005 in letu 2011 in se nanaša na ugotovitve in analizo o praznovanju ljudi, njihovem poznavanju in odnosu do praznikov, običajev in tradicije nasploh, zakaj so jim ti pomembni in kako bi jih bilo moč ohraniti v kar največji meri.
Ključne besede: prazniki, običaji, šege, navade, tradicija, praznovanja na Slovenskem
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 4810; Prenosov: 833
Celotno besedilo (1,96 MB) |
3. PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA V SLOVENIJI IN NA IRSKEMTanja Mihovec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje in primerja slovenske in irske praznike ter tradicije ob njihovem praznovanju. V teoretičnem delu naloge so podrobneje opisani državni prazniki, glavni rimskokatoliški verski prazniki kakor tudi osebni prazniki nasploh ter tradicionalni elementi ob praznovanju teh praznikov v obeh državah. Prazniki so pomemben del življenja vsakega človeka. So posebni dnevi, ko se navadno ne dela, so posvečeni kakšnemu pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanje. Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in omogočajo, da se ljudje sprostijo, (navadno) veselijo ter vsaj za kratek čas pozabijo na težave.
V empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljam, kako ljudje na Irskem in v Sloveniji praznujejo dva izmed najbolj priljubljenih praznikov, in sicer božič (državni in verski praznik) ter rojstni dan (osebni praznik). Rezultati so nakazali elemente praznovanj, ki so pri praznovanjih teh dveh praznikov skupni v obeh državah, še bolj pa so pokazali številne razlike, ki se pri tem pojavljajo.
Ključne besede: slovenski prazniki, irski prazniki, praznovanja, božič, rojstni dan
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2512; Prenosov: 312
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Utrip Ptuja v letih 1924 in 1925Tamara Vajsbaher, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja oris mestne občine Ptuj v letih 1924 in 1925 v luči arhivskega gradiva ter slovenskih časnikov Jutro, Tabor, Slovenec in Straža. Ptuj, ki je pred prevratom veljal za trdnjavo nemštva, je po prvi svetovni vojni pripadel Kraljevini Jugoslaviji in vodstvo mestne občine je prešel v roke Slovencev. Ptujski Nemci so tako postali manjšina v novi državi. Na prvih svobodnih občinskih volitvah leta 1925 so narodne stranke med seboj sklenile zavezništvo, se postavile v bran nemškutarjem in kljub njihovi vztrajni agitaciji izšle kot zmagovalke. Občino je pestil slab gmotni položaj, mestna podjetja so se spopadala z upadom kupne moči prebivalstva in zaradi izgube tržišč z manjšim izvozom, vendar so se kljub temu uresničila dolgoletna prizadevanja za izpeljavo električnega omrežja. Posledično so ukinili mestno plinarno, okrajni zastop pa je od mestne občine prevzel v oskrbo dravski most, s čimer so se pričela prizadevanja za ukinitev mostnine. Na šolskem področju so se ptujski zavodi in šolske ustanove spopadali s pomanjkanjem učencev ter učiteljskega kadra, poskusi in z dejanskimi ukinitvami nekaterih razredov ter zavodov in s slabim finančnim stanjem. Slovenska kulturna in izobraževalna društva, ki so delovala v Ptuju, so si po svojih močeh prizadevala za izpolnjevanje zastavljenih društvenih ciljev, v svojem poslanstvu pa so nosila predvsem narodnoprebudno noto. Nemška društva je medtem, z večinskim nemškim obeležjem, še vedno prežemal nemški nacionalni duh. Navidezno so se sicer asimilirali v novo državo, vendar so se nacionalna nasprotja odražala na vseh področjih javnega življenja.
Ključne besede: Ptuj 1924–1925, gospodarstvo, šolstvo, društveno udejstvovanje, praznovanja, narodnostna nasprotja.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1180; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,67 MB) |
5. ŠEGE IN NAVADE ŽIVLJENJSKEGA CIKLA NA ŠTAJERSKEM V PRETEKLOSTI IN SODOBNOSTIVanja Tišler, 2015, diplomsko delo Opis: Poudarek diplomskega dela je na opisu življenjskih mejnikov posameznika, značilnih za Štajersko regijo. Navedeni so vsi večji dogodki, ki jih praznujemo v življenjskem ciklu, in sicer vse od rojstva do smrti. Na začetku diplomske naloge se seznanimo z osnovnimi pojmi, na katere se skozi nalogo sklicujemo. V nadaljevanju so s pomočjo literature opisane šege, navade in verovanja ob rojstvu, začetku in končanju šolanja, poroki, obletnicah ter smrti značilne za Slovenijo. Ob vsakem večjem dogodku je primerjava šeg in navad nekoč in danes. V nadaljevanju so nato s pomočjo intervjujev obrazložene specifične šege in navade na Štajerskem. Opazimo lahko, da so se nekatere šege in navade skozi čas pozabile, spremenile ali pa so na novo nastale. Za boljše prepoznavanje nekaterih običajev so med besedilom vključene fotografije.
Ključne besede: šege in navade, življenjski cikel, praznovanja, Štajerska, običaji
Objavljeno v DKUM: 21.09.2015; Ogledov: 6470; Prenosov: 733
Celotno besedilo (1,82 MB) |
6. |
7. POZNAVANJE IN OHRANJANJE LJUDSKEGA IZROČILA V OBČINI PODLEHNIKSonja Arnuš, 2011, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Slovenski narod ima bogato kulturno dediščino. Pomemben del kulturne dediščine je tudi slovensko ljudsko izročilo. V diplomskem delu je namenjena pozornost njegovemu poznavanju, prenašanju in ohranjanju.
Teoretični del s pomočjo literature predstavlja slovensko ljudsko izročilo s poudarkom na glasbenem izročilu. V empiričnem delu so predstavljene geografske in zgodovinske značilnosti Haloz in občine Podlehnik kot tudi šege, navade in praznovanja v povezavi z ljudsko pesmijo. Predstavljene so skupine, ki skrbijo za ohranjanje šeg in navad v občini Podlehnik, plesna skupina Žvegla, mlada citrarka Petra Grabrovec in ljudska glasbila, ki jih najdemo v občini Podlehnik. Poudarek je na poznavanju in ohranjanju ljudskega izročila med učenci 4., 5., 6., in 7. razredov OŠ Martina Koresa Podlehnik in njihovimi starši. Podatki, pridobljeni z izvedbo ankete, so kvantitativno zbrani, obdelani in interpretirani. Ugotovljeno je bilo, da tako starši kot učenci menijo, da poznajo ljudsko izročilo svojega kraja ter šege in navade, ki so povezane z njim. Ljudske pesmi so jim všeč, največ so se jih naučili doma, tam jih tudi največ prepevajo. Izsledki kažejo, da je ljudsko izročilo med prebivalci občine Podlehnik še vedno živo. Dolžnost vseh posameznikov pa je prenašanje izročila iz roda v rod, da bo le to živelo še dolgo generacij.
Ključne besede: Ključne besede: ljudsko izročilo, občina Podlehnik, šege in navade, praznovanja, ljudska pesem, ljudski ples.
Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 5032; Prenosov: 394
Celotno besedilo (2,86 MB) |
8. Praznovanja na Slovenskem med leti 1900-1905 po Slovenskem narodu in SlovencuBarbara Potočnik, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava temo praznovanj, ki so temeljito in globoko posegla v življenje ljudi na takratnem slovenskem ozemlju. Čeprav so praznovanja običajno namenjena predvsem obeleževanju prijetnih dogodkov, pa je bilo v obravnavanem obdobju od leta 1900—1905, tudi nekaj jubilejev, s katerimi so se ljudje spomnili manj prijetnih zadev.
Poglavitni namen naloge je bil s pomočjo časopisja Slovenca in Slovenskega naroda, prikazati praznovanja in slovesnosti, ki so v omenjenem obdobju v javnosti zmeraj vzbudila veliko zanimanje. Praznovanja so bila zanimiva oblika druženja in združevanja ljudi, predvsem pa so pritegnila večino prebivalstva, velikokrat tudi ne glede na nacionalno pripadnost, v nevsakdanji življenjski ritem. Pri tem so bili uporabljeni primarni in sekundarni viri, naloga pa bralcu omogoča pregleden in jasen pogled na praznično podobo slovesnejših dni.
Ključne besede: Ključne besede: praznovanja, jubileji, časopisje: Slovenec in Slovenski narod, nacionalna pripadnost, druženje.
Objavljeno v DKUM: 16.07.2010; Ogledov: 2857; Prenosov: 223
Celotno besedilo (437,20 KB) |
9. POZNAVANJE PRAZNIKOV IN PRAZNOVANJ NA PREHODU IZ PRVEGA V DRUGO TRILETJE OSNOVNE ŠOLEJožica Plevnik, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava poznavanje praznikov in praznovanj med učenci. V teoretičnem delu diplomskega dela smo podrobneje predstavili praznike in praznovanja v Sloveniji ter s stališča le-teh tudi pouk spoznavanja okolja v prvem triletju in družba v četrtem ter petem razredu osnovne šole. Iz zornega kota praznikov in praznovanj smo podrobno analizirali vse učbeniške komplete za pouk spoznavanje okolja (za 1., 2. in 3. razred) in družba (4. in 5. razred), ki jih je potrdil Strokovni svet republike Slovenije za splošno izobraževanje. V empiričnem delu diplomskega dela smo ugotavljali, kakšno znanje in védenje imajo o praznikih in praznovanjih učenci in učenke 3., 4. in 5. razredov OŠ Šmarje pri Jelšah in OŠ Franja Malgaja Šentjur pri Celju. Rezultati kažejo, da učenci dobro poznajo definicijo praznika in simbole praznikov in praznovanj, nekoliko manj védenja in znanja pa imajo o namenu in pomenu praznikov in praznovanj ter o poznavanju datumov praznikov in praznovanj.
Ključne besede: prazniki, praznovanja, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja, družba
Objavljeno v DKUM: 21.04.2009; Ogledov: 5111; Prenosov: 459
Celotno besedilo (15,81 MB) |
