| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IDEAL SOČUTJA IN NJEGOV POMEN V MAHAJANSKI TRADICIJI BUDIZMA
Mateja Meško Kaiser, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujemo zgodovinski pojav in razvoj ideala sočutja, ki se je pojavil v mahajanskem budizmu. Sočutje predstavlja verujočim osrednjo vrlino, ki jo razvijajo v sebi vsi, zaobljubljeni poti sočutja in poti bodhisattev. V mahajanski tradiciji so bodhisattve bitja, razvijajoča v sebi neskončno sočutje ter modrost le za to, da ju lahko uporabijo za pomoč vsem trpečim bitjem. V svojem razdajanju gredo celo tako daleč, da zavrnejo vrhunec, nirvano samo zato, da bi lahko še naprej pomagali, dokler ne bo tudi poslednje trpeče bitje, človek ali žival, rešeno. Mahajanski budizem predstavlja nadaljnji tok razvoja po življenju Sidharte Gautame Sakjanskega - zgodovinskega Bude, utemeljitelja prvotnega budizma. Z namenom iskanja in prikaza posrednih povezav z okoliščinami kasnejšega razvoja, je obravnavan začetek budizma, Budovo življenje in njegove okoliščine, ki so prispevale k nastanku tega, kar danes pojmujemo kot prvine budističnega nauka. Prav tako je nakazan razvoj budizma po Budovi smrti za področje obravnave diplomskega dela pomemben, saj sta se šele znotraj tega časovnega obdobja kot ideal oblikovala sočutje in lik bodhisattev. Oboje je obravnavano in predstavljeno skozi izkušnje poznavalcev budizma, ne le kot koncept, ampak tudi kot značilnosti tistih, ki se čutijo poklicani slediti temu idealu. Stopijo na pot bodhisattev, ki jim predstavlja tako pot razvoja, kot pot, na kateri pozabijo nase in živijo le za pomoč drugim. Zaradi širšega razumevanja smo predstavili temeljne koncepte, za katere ocenjujemo, da so nujno potrebna razlaga kompleksne budistične filozofije, ki tradicijo uokvirja. Na ta način smo se dotaknili razlage zgolj navidez preprostih stvari kot so srečnost in preprostost budistov, osredotočenost na »tukaj«, »sedaj« ter zavedanja sobivanja vsega, kar je. Da bi kulturno oddaljeno religijo boljšega razumeli, smo jo primerjali še z znanimi kot sta krščanska in stoiška tradicija.
Ključne besede: sočutje, bodhisattva, mahajanski budizem, praznina, vsepovezanost
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 701; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (701,18 KB)

2.
ANALOGIJA V SODNI PRAKSI SLOVENSKIH SODIŠČ
Denis Magyar, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Analogija v sodni praksi slovenskih sodišč« ima dvojni pomen. Predstavlja zaokroženo celoto in sistematični prikaz analogije v teoriji ter sodni praksi, kar je rezultat avtorjevega celoletnega raziskovanja, hkrati pa predstavlja temelj za nadaljnje raziskovanje na področju analogije v sodni praksi. Menim, da diplomsko delo bralcu omogoči globok vpogled v tematiko, tako s teoretičnega kot tudi s praktičnega vidika. Po uvodni predstavitvi pravnih praznin in razlogov za njihov nastanek, lahko bralec obudi znanje o analogiji, ki ga je pridobil pri predmetu pravoznanstvo, hkrati pa se mu predstavijo nova spoznanja in koncepti, ki v teoriji še niso bili razdelani. Diplomsko delo se seveda dotika tudi drugih vprašanj, ki so vsaj posredno povezana z analogijo, kot je na primer sistemizacija pravnih panog v javno in zasebno pravo, odnos med posameznimi panogami v smislu nad- in podrejenosti ter podobna vprašanja, ki so pomembna za razumevanje predmeta diplomskega dela. Zadnje poglavje je namenjeno predstavitvi sodne prakse in vprašanjem, kako praksa dojema analogijo in jo uporablja v vsakodnevnih pravnih operacijah, v sklepnem delu pa so podane končne ugotovitve in izhodišča, na katerih bo temeljilo nadaljnje raziskovanje v naslednjem oziroma naslednjih delih.
Ključne besede: pravna praznina, analogija intra legem, zakonska analogija, pravna analogija, argumentum a simili ad simile, sodna praksa, subsidiarnost, javno pravo, zasebno pravo
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2775; Prenosov: 698
.pdf Celotno besedilo (256,91 KB)

3.
ANTIČNI ATOMIZEM
Miran Žnidaršič, 2014, diplomsko delo

Opis: Antični filozofi Levkip, Demokrit, Epikur in Lukrecij so razvili filozofijo atomizma, ki postavlja za osnovo vsega neštete nedeljive in nezaznavne delce. Ti delci ali atomi zadevajo eden ob drugega, se odbijajo in zapletajo v neskončni praznini ter na ta način tvorijo zaznavna telesa. Ker lahko vse, tudi dušo, zreduciramo na atome, ti pa so najmanjši delci materije, veljajo atomisti za prve materialiste. Gibanje pa je posledica medsebojnega delovanja atomov, zato je njihov nazor mehanistični. Takšen pogled na sestavo sveta pa zavrača možnost nekega višjega smotra ali božje intervencije, saj v svetu vladata naravna urejenost in zakonitost. Platon se ne strinja z atomisti in predpostavlja drugačno fizikalno teorijo, ki temelji na nedeljivih delcih. Aristotelova fizikalna teorija pa zanika nedeljivost delcev in govori o zveznosti materije.
Ključne besede: atom, praznina, prostor, physis, mehanicizem, zaznava, etika, politika
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 985; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (546,39 KB)

4.
Pravice do statusa begunca zaradi naravnih pojavov in nesreč
Marko Šerbel, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo, ki je pred vami, obravnava problematiko statusa okoljskih beguncev. V današnji razviti družbi obstajajo zakoni, deklaracije in konvencije, katere urejajo zaščito človekovih pravic in njihovih temeljnih svoboščin. Kljub vsemu prihaja do pravnih praznin, ko določena skupina izpade iz okvira neke pravne zaščite. Ravno to se je zgodilo pri urejanju statusa oseb, ki so prisiljene zapustiti svoj matični teritorij, ko nepredvidljiv naravni pojav ali nesreča uniči njihov dom, rodovitno zemljo za pridelovanje hrane, kontaminira pitno vodo ali kako drugače vpliva na poslabšanje osnovnih pogojev za življenje. Prenaseljenost je z mojega zornega kota zagotovo pomembno vprašanje, s katerim bi se morale mednarodne organizacije intenzivneje ukvarjati, s tem pa posledično iskati možne rešitve za čim bolj složno normalizacijo trenutnega stanja. Za okoljske begunce se lahko uporablja tudi termin notranje razseljeni ljudje, kar pomeni, da je ta skupina ljudi v večini primerov razseljena znotraj meja svoje matične države. Ravno v tem drugem poimenovanju lahko najdemo prvi poglavitni razlog za nastanek pravne praznine glede pridobitve enakih pravic in zaščite kot begunci, ki zapuščajo državo izvora zaradi takšnega ali drugačnega strahu pred preganjanjem. Da lahko begunec uživa mednarodno zaščito po Konvenciji o statusu beguncev, mora izpolnjevati štiri s to konvencijo določene pogoje, od katerih pa nobeden ne vsebuje možnosti pridobitve statusa begunca zaradi vpliva višje sile. Naravni pojavi in nesreče so nepredvidljiva višja sila, ki vedno bolj obsežno vpliva na človeška življenja. Vzrok za naraščanje naravnih pojavov in nesreč je lahko plod same narave ali pa brezobzirnega človeškega posega vanjo. Glavna predpostavka diplomskega dela bo, ali oseba sploh lahko pridobi status begunca zaradi naravnih pojavov in nesreč. V samem začetku bom predstavil pojem begunstva, begunske pravice in dolžnosti ter pojasnil nekatere pojme v povezavi z begunstvom. Poleg tega bom poskušal odgovoriti na vprašanje, ali je okoljskim beguncem zagotovljeno enako pravno varstvo kot ostalim vrstam beguncev. Na koncu se bom posvetil vprašanju, ali je možno osebo, ki pridobi status okoljskega begunca, uspešno integrirati nazaj v normalno družbo do te mere, da ponovno samostojno zaživi in tako ne predstavlja več bremena državi.
Ključne besede: okoljski begunec, naravni pojavi, naravne nesreče, okoljski problemi, begunec, Konvencija o statusu beguncev, narava, pravna praznina
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 554; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (884,18 KB)

5.
Argument teleološke redukcije v praksi slovenskih sodišč
Gaj Terzič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava argument teleološke redukcije. Argument temelji na rezultatu teleološke metode razlage, ki pa je zagotovo teoretično ena najbolj spornih metod razlage pravnih aktov. Opredelitev objektivnega smisla oz. namena (ratio legis) je pogosto zapleteno in problematično opravilo. Običajno je rezultat razlage omejen z jezikovnim okvirom norme, vendar teleološka redukcija pripisuje besedilu pomen, ki ga jezik besedila ne podpira. Njen rezultat je celo »contra verba sed secundum rationem legis«, zato je še bolj sporna. Argument teleološke redukcije podpira tezo, da se pravno pravilo ne nanaša na konkretni primer, če je rezultat njegove uporabe (tj. pravna posledica oz. sankcija) v konkretnem primeru v nasprotju z namenom zakona. Zaradi navedenega je potrebna posebna previdnost pri iskanju namena. Teorija govori o težkih primerih, ki temeljijo na tehtanju in uravnoteženju. V tem primeru nimamo opravka zgolj z razlago ampak z nadaljnjim razvijanjem prava oz. doktrino zapolnjevanja pravnih praznin. V prvem delu avtor z namenom opredelitve teleološke redukcije obravnava teleološko razlago, primerjalno obravnava nekatere povezane ustaljene kanone razlage, primerja pravno praznino, ki se zapolnjuje s teleološko redukcijo, s pravo klasično pravno praznino in ugotavlja, da je razlika do pravih praznin bistvena, saj ne gre za odsotnost pravne ureditve, ampak za praznino, ki se pojavi kot posledica interpretacije (prekrita oz. vrednostna praznina). Obravnavani so vidiki, zaradi katerih je razlikovanje pomembno. V zadnjem poglavju je predstavljena sodna praksa uporabe argumenta teleološke redukcije.
Ključne besede: teleološka redukcija, interpretacija, teleološko razlogovanje, ratio legis, reductio ad absurdum, izjema, analogija, pravna praznina, prekrita praznina, sodna praksa.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 967; Prenosov: 254
.pdf Celotno besedilo (978,71 KB)

6.
ZAPOLNJEVANJE KLASIČNIH PRAVNIH PRAZNIN V SODNI PRAKSI
Anja Jelen, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravne praznine so tista družbena razmerja, ki bi morala biti pravno urejena, pa niso. Naloga sodišč je, da jih zapolnijo. Prvi korak, ki sodiščem predstavlja večni problem in dilemo, je postopek ugotavljanja, ali sploh gre za pravno relevanten primer. Kadar sodišča uredijo primer, kjer je uporaba analogije prepovedana, lahko pride do zlorab in kršitev človekovih pravic. Diplomsko delo se v prvem delu dotika vprašanj različnih vrst pravnih praznin in njihovega prepoznavanja ter zapolnjevanja in tematiko približa bralcu na preprost in razumljiv način. Na kratko so predstavljene glavne metode zapolnjevanja, ki so predvsem pomembne na civilnopravnem področju in nekaterih področjih javnega prava, kjer veljajo stroge omejitve. Drugi del diplomskega dela je namenjen klasičnim pravnim prazninam. Dodani so primeri iz sodne prakse, na podlagi katerih je poudarjen način njihovega zapolnjevanja, tj. z analogijama legis in iuris. Pomembno vprašanje, na katerega se je avtorica med drugim osredotočila, je, ali se pravna analogija oz. analogija iuris dejansko pojavlja tudi v praksi ali pa je zgolj neka teoretična možnost zapolnjevanja, ki je sodišča ne uporabljajo.
Ključne besede: pravna praznina, analogija, sodna praksa, javno pravo, zasebno pravo, klasična pravna praznina, zapolnjevanje pravnih praznin
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1429; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (795,40 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici