1. Zaznave strokovnih delavcev in staršev glede praznikov, običajev in navad v predšolskem obdobju otrok : zaključno deloTjaša Menih, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu se ukvarjamo s pregledom praznikov, običajev, šeg in navad v Sloveniji, s katerimi se najpogosteje srečujejo predšolski otroci. Predstavljeni so najpomembnejši prazniki, s kratkim zgodovinskim pregledom in opisovanjem pomena praznikov in navad ob posameznem prazniku. V empiričnem delu smo analizirali, kakšna so stališča in razumevanje teme o praznikih med strokovnimi delavci v vrtcu in starši. Rezultati so pokazali, da strokovni delavci poznajo definicijo besede običaji, se zavedajo njenega pomena in so mnenja, da je prenašanje običajev na predšolskega otroka pomembno. S tovstno tematiko se strokovni delavci v vrtcu srečajo v povprečju večkrat na mesec. Raziskava je pokazala tudi, da strokovni delavci menijo, da se običaji znotraj družin razlikujejo. V vrtcu se najpogosteje pojavlja praznovanje praznikov, ki jih prinašajo dobri trije možje, materinski dan in valentinovo. Pomena praznikov in pomena prenašanja običajev na predšolskega otroka se zavedajo tudi starši, po njihovem mnenju običajem posvečajo dovolj pozornosti tako v družini kot v vrtcu. Znotraj družin se otroci z običaji srečajo večrat letno, praznovanja pa se od družine do družine razlikujejo. Najpogosteje družine predšolskega otroka praznujejo božič, veliko noč, rojstni dan in dan spomina na mrtve. Prazniki prav tako predstavljajo pomemben del kulturne dediščine, vendar se mnenja strokovnih delavcev in staršev razlikujejo glede tega, v katerem starostnem obdobju bi naj otroke seznanjali s temi vsebinami.
Ključne besede: družina, običaji, prazniki, šege in navade.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (1,43 MB) |
2. Odnos družine predšolskega otroka do praznikovNuša Pečlin, 2020, diplomsko delo Opis: Prazniki že od nekdaj osmišljajo in izpopolnjujejo človeška življenja. Praznovanja le-teh predstavljajo zadovoljstvo, sprostitev, čas zbliževanj in združevanj, hkrati pa so del naše kulture in tradicije.
Ob pogledih na družino nam marsikaj prešine misli. V njej se naučimo prvih korakov, besed, pravil obnašanja, spoznavamo norme in vrednote ter marsikaj drugega in nevidnega. Zato lahko rečemo, da je družina kot ledena gora, od katere je viden le majhen del njene celote.
Namen diplomskega dela je z raziskavo ugotoviti, kakšen je odnos staršev predšolskih otrok do praznikov. Cilji diplomskega dela so bili ugotoviti, kakšen odnos imajo starši predšolskih otrok do praznikov, na kakšen način jih praznujejo ter kaj jim le-ti pomenijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V prvem delu gre za predstavitev posameznih praznikov, družine kot same, vlogo odraslih ob praznovanju ter otrokovo doživljanje praznovanj, glede na že uveljavljene vire. V drugem pa gre za raziskovalno delo, kjer s pomočjo analize podatkov na podlagi anketnih vprašalnikov pridemo do ugotovitev in sklepov glede na zastavljena vprašanja in hipoteze, ki so se pojavile tekom izdelave diplomske naloge.
Z anketnim vprašalnikom smo prišli do ugotovitev, da starši ne glede na stopnjo izobrazbe, okolje bivanja, tip družine in ali so verni ali ne, obeležujejo praznike in imajo do njih pozitiven odnos ter da kljub različnim načinom praznovanja skušajo otroke aktivno vključevati v proces priprave na praznike ter njihovo obeleževanje z namenom ohranjanja tradicije in kulture.
Ključne besede: družina, prazniki, praznovanja, predšolski otrok, vloga odraslih
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1029; Prenosov: 216
Celotno besedilo (708,45 KB) |
3. PRAZNIKI IN OBIČAJI NA SLOVENSKEM NEKOČ IN DANESKatja Pintarič, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska seminarska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se srečamo z obravnavo praznikov in običajev, kot sestavnima deloma slovenske tradicije, saj predstavljata enega pomembnejših področij le-te. V slovenskem prostoru najdemo praznike, ki so prisotni povsod po svetu (božični, novoletni in velikonočni prazniki), izstopajo pa predvsem praznovanja, običaji, šege, navade in njihovi posamezni elementi (gregorjevo, jurjevo), ki jih ni mogoče zaslediti nikjer drugje po svetu in kažejo na pestrost in posebnost naše kulture. Vsi prazniki in običaji so skozi stoletja doživljali spremembe; nekatere smo že skorajda opustili, nekatere prevzeli iz drugih kultur, mnogim daje velik pomen in poudarek predvsem krščanstvo, spet drugi so nastali iz osnovnih človekovih potreb in se razvili v prave »domače« praznike (koline, trgatev), ki so priljubljeni pri vseh generacijah. Danes so praznovanja nekoliko drugačna kot so bila nekoč. Vedno več je javnih prireditev, ki so vezane na praznike in običaje, mnogi so postali vzrok za množično zapravljanje in za nepotrebna obdarovanja. Vsekakor pa so prazniki in običaji pomemben in nepogrešljiv del našega vsakdanjika in kulture, saj se preko njih zrcali odnos in pripadnost do našega kulturnega in naravnega sveta. Empirični del naloge zajema kvantitativno preučevanje (anketni vprašalnik) poznavanja in odnosa ljudi do praznikov in običajev danes. Anketni vprašalnik je bil izveden v letu 2005 in letu 2011 in se nanaša na ugotovitve in analizo o praznovanju ljudi, njihovem poznavanju in odnosu do praznikov, običajev in tradicije nasploh, zakaj so jim ti pomembni in kako bi jih bilo moč ohraniti v kar največji meri.
Ključne besede: prazniki, običaji, šege, navade, tradicija, praznovanja na Slovenskem
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 4810; Prenosov: 833
Celotno besedilo (1,96 MB) |
4. Družina in prazniki (primerjava slovenske in španske družine)Asja Ertl, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo želeli prikazati primerjavo praznovanja v slovenski in španski družini. V začetnem delu je obravnavana družina na splošno, nato pa tudi značilnosti slovenskih in španskih družin. Poglobili smo se v področje praznikov, razjasnili pojme navade, običaji, šege, rituali ... nato pa obravnavane praznike razdelili v skupine državnih, verskih, osebnih in tradicionalnih praznikov. Izbrali smo petnajst praznikov in podrobneje analizirali njihov izvor ter običaje slovenskih in španskih družin ob praznovanju. S primerjavo družinskih običajev, ob dnevu državnosti, prazniku dela, dnevu spomina na mrtve, novem letu, Miklavžu, božiču, martinovem, veliki noči, rojstnem dnevu, godu, poroki, valeti in maturi, valentinovem in trgatvi, smo se ukvarjali tudi v empiričnem delu. V ta namen smo opravili intervjuje s člani družin v Španiji, v mestu Cádiz, in v Sloveniji, v mestu Maribor. Pridobljene empirične podatke smo primerjali med seboj in oblikovali sklepne misli ter ugotovitve.
Ključne besede: Družina, španska družina, slovenska družina, prazniki, državni prazniki, verski prazniki, osebni prazniki, tradicionalni prazniki.
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1296; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,39 MB) |
5. Preventivno delo in ukrepi policije na področju uporabe pirotehničnih izdelkov v času božično-novoletnih praznikov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMarcel Ornik, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Preventivno delo in ukrepi policije na področju uporabe pirotehničnih izdelkov v času božično-novoletnih praznikov zajema ključna izhodišča na področju uporabe pirotehničnih sredstev v Republiki Sloveniji v obdobju zadnjih desetih let.
Namen diplomskega dela je bil preučiti uporabo pirotehničnih sredstev v času božično-novoletnih praznikov ter s tem povezano delo policije. Ugotoviti smo želeli kakšno je preventivno delo policije na področju preprečevanja nepravilne uporabe pirotehničnih sredstev v zadnjih desetih letih ter opredeliti uspešnost le-tega. Prav tako smo želeli ugotoviti ali število ukrepov policije zaradi nepravilne uporabe pirotehnike v zadnjih letih upada oziroma narašča ter analizirati obravnavane kršitve. Nenazadnje smo želeli ugotoviti tudi kakšne so posledice kršitev ter kdo so storilci le-teh. Področje proizvodnje, prometa in uporabe pirotehničnih sredstev v Republiki Sloveniji že od leta 2008 ureja Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, ki določa katere pirotehnične izdelke lahko prodajalci prodajajo, katere, kdo in kdaj jih lahko kupuje, kdo in kdaj jih lahko uporablja ter določa kazni in globe za morebitne kršitve. V zadnjih desetih letih je število represivnih ukrepov policije, ki so povezani z nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev, po sprejetju zakona, upadlo. Z izjemo nekaterih manjših vzponov, ostaja število obravnavanih kršitev približno enako oziroma z leti upada. Prav tako upada število telesnih poškodb ter poškodovanj premoženja, kar kaže na učinkovitost intenzivnega preventivnega dela policije na področju uporabe pirotehničnih sredstev. Med poškodovanci je vsako leto, kljub opozorilom, tudi kar nekaj otrok in mladostnikov, vendar pa število le-teh ne presega števila odraslih oseb, ki utrpijo lažje ali hujše posledice zaradi nepravilne, nepremišljene, neprimerne in objestne uporabe pirotehničnih izdelkov.
Ključne besede: policija, policijsko delo, preventivni ukrepi, božično-novoletni prazniki, pirotehnični izdelki, telesne poškodbe, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.05.2018; Ogledov: 1337; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,64 MB) |
6. PRAZNIKI IN PRAZNOVANJA V SLOVENIJI IN NA IRSKEMTanja Mihovec, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje in primerja slovenske in irske praznike ter tradicije ob njihovem praznovanju. V teoretičnem delu naloge so podrobneje opisani državni prazniki, glavni rimskokatoliški verski prazniki kakor tudi osebni prazniki nasploh ter tradicionalni elementi ob praznovanju teh praznikov v obeh državah. Prazniki so pomemben del življenja vsakega človeka. So posebni dnevi, ko se navadno ne dela, so posvečeni kakšnemu pomembnemu dogodku, osebi ali spominu nanje. Prazniki že tisočletja napolnjujejo človeško življenje in omogočajo, da se ljudje sprostijo, (navadno) veselijo ter vsaj za kratek čas pozabijo na težave.
V empiričnem delu naloge s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljam, kako ljudje na Irskem in v Sloveniji praznujejo dva izmed najbolj priljubljenih praznikov, in sicer božič (državni in verski praznik) ter rojstni dan (osebni praznik). Rezultati so nakazali elemente praznovanj, ki so pri praznovanjih teh dveh praznikov skupni v obeh državah, še bolj pa so pokazali številne razlike, ki se pri tem pojavljajo.
Ključne besede: slovenski prazniki, irski prazniki, praznovanja, božič, rojstni dan
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 2512; Prenosov: 312
Celotno besedilo (1,23 MB) |
7. BESEDJE IZ POMENSKEGA POLJA PRAZNIKI, OBIČAJI IN DRUŽINA V LESLOVŠKEM IN BEDNJANSKEM GOVORUMaja Glaser Bedenik, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno besedje leskovškega in bednjanskega govora. Ob geografsko-zgodovinski predstavitvi območij, katerih govor je obravnavan, je predstavljeno teoretično izhodišče za analizo besed ter povzetek poglavij dela dr. Marka Zajca: Kjer se slovensko neha in hrvaško začne, s poudarkom na kajkavsko slovenski govorni meji. Osrednji del naloge zajema popis besedja pomenskih polj prazniki, običaji in družina v leskovškem in bednjanskem govoru ter opravljeno primerjavo in analizo na podlagi podobnosti oz. različnosti pomena in izvora besedja.
Ključne besede: »panonska narečna skupina«, »haloško narečje«, »leskovški govor«, »kajkavski dialekt«, »bednjanski govor«, »pomensko polje družina«, »pomensko polje običaji«, »pomensko polje prazniki« .
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1361; Prenosov: 155
Celotno besedilo (740,42 KB) |
8. JAVNE PRIREDITVE V RIMUBojan Vogrin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljene javne prireditve v Rimu. Ljudje, ki niso imeli dela, in tisti, ki popoldne po službi niso imeli kaj početi, so obiskovali gledališke predstave, dirke, gladiatorske boje in igre, ki so jih prirejali ob praznikih v čast bogovom. Vodilni politiki in vladarji niso dopustili, da bi se rimsko ljudstvo dolgočasilo ali trpelo zaradi lakote, saj bi to lahko vodilo do nezadovoljstva in uporov. S tem, ko so zapravljali velike vsote denarja za različne prireditve in razvajali ljudstvo, so si načrtno krepili oblast. Tudi če je bila državna blagajna bolj prazna, so skušali rimskemu ljudstvu zagotoviti in dati čim več prireditev. Na začetku diplomskega dela sem najprej predstavil bogato zgodovino rimskega imperija vse do propada njegovega zahodnega dela leta 476, potem pa sem obravnaval izvor in ozadje javnih prireditev, rimski koledar, praznike in igre, dirke, gledališče ter na koncu še amfiteater in gladiatorske boje. Ugotovil sem, da so med vsemi razvedrili Rimljani imeli najraje gladiatorske igre. To je bil praznik, ki ga je veselo slavilo vse mesto.
Ključne besede: Rim, rimski koledar, prazniki, igre, dirke, gledališče, amfiteater, gladiatorske igre, Circus Maximus, Kolosej
Objavljeno v DKUM: 22.09.2016; Ogledov: 1699; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1,68 MB) |
9. PRAZNOVANJA V VRTCIH IN PRVIH RAZREDIH OSNOVNE ŠOLEPatricija Žalig, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Praznovanja v vrtcih in prvih razredih osnovne šole je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo natančneje predstavili praznike in praznovanja, njihov izvor, pomen in vsebino. Praznike smo predstavili po koledarju in jih ločili med osebnimi, državnimi in cerkvenimi prazniki.
Empirični del zajema ugotovitve, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili vzgojitelji pomurskih vrtcev in vzgojitelji pomurskih osnovnih šol. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere praznike praznujejo otroci v vrtcu in katere v prvem razredu osnovne šole ter na kakšen način jih praznujejo. Prav tako je bil namen raziskave ugotoviti, ali so otroci v vrtcu in prvem razredu osnovne šole seznanjeni z najpomembnejši ter raznolikimi prazniki, njihovim praznovanjem in običajem oziroma pomenom praznovanja. Rezultati anket kažejo, da se praznovanja v vrtcu razlikujejo od praznovanj v prvem razredu osnovne šole. Otroci v vrtcu so seznanjeni s prazniki, vendar še ne ločijo med državnimi in cerkvenimi prazniki. Praznike spoznajo in doživijo preko igre, dejavnosti in različnih aktivnosti. Otroci prvega razreda osnovne šole spoznajo praznike pri predmetu Spoznavanje okolja. V osnovni šoli dajejo prednost državnim praznikom.
Ključne besede: prazniki, praznovanje, otrok, prazniki v vrtcu, prazniki v šoli, vloga vzgojitelja.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2014; Ogledov: 2231; Prenosov: 653
Celotno besedilo (1,57 MB) |
10. POZNAVANJE PRAZNIKOV IN PRAZNOVANJ V DRUGEM VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM OBDOBJU OSNOVNE ŠOLE NA PODROČJU ROGAŠKE SLATINEKarolina Šmit, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava praznike in praznovanja v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na območju Rogaške Slatine. V teoretičnem delu diplomskega dela smo natančneje predstavili praznike in praznovanja, njihov izvor, pomen in vsebino. Na kratko smo razložili šege in navade, pregledali učna načrta za predmeta spoznavanje okolja in družba ter povzeli vsebine, ki so povezane s prazniki in praznovanji. Predstavili smo območje Rogaške Slatine ter šoli, kjer smo razdelili ankete. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnika o poznavanju praznikov in praznovanj raziskali, kakšno je znanje in vedenje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja na I. in II. OŠ Rogaška Slatina o omenjeni temi.
Rezultati so pokazali, da učenci dobro poznajo definicijo državnega praznika, pomene posameznih praznikov ter simbole. Tudi poznavanje datumov je zadovoljivo. Večje težave oziroma neznanje in vedenje pa je vidno pri poznavanju praznikov in praznovanj glede na namen ter pri razvrščanju le-teh glede na letni čas, v katerem se pojavijo.
Ključne besede: prazniki, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, nacionalni učni načrt, spoznavanje okolja, družba, Rogaška Slatina.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2011; Ogledov: 3226; Prenosov: 289
Celotno besedilo (1,57 MB) |
