| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Napadi na pravosodne policiste
Mineja Vršič, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo analizirali napade na pravosodne policiste in policiste med letoma 2015 in 2018. Ugotovljeno je bilo, da s povečanjem kadra pravosodnih policistov ne bi bilo mogoče preprečiti napadov, saj so ti del dogajanja v zavodih ne glede na število zaposlenih. Ugotovili smo, da imajo pravosodni policisti dovolj pooblastil za ustrezno odzivanje v primeru napada, pri čemer pa so dolžni spoštovati temeljne človekove pravice in svoboščine in v poročilu o napadu tudi upravičiti uporabljena prisilna sredstva. Z analizo napadov na pravosodne policiste v 2019 smo ugotovili, da so se vsi napadi zgodili v zavodih, kjer zaporno kazen prestajajo le moški. Tako smo potrdili hipotezo, da je število napadov na pravosodne policiste v zavodih, kjer kazen prestajajo le moški zaporniki, večje, kot v zavodih, kjer kazen prestajajo moški in ženske ali le ženske. S primerjavo napadov na pravosodne policiste in policiste je bilo ugotovljeno, da je število napadov na pravosodne policiste bistveno manjše, kar je najverjetneje posledica bistveno manjšega števila zaposlenih pravosodnih policistov. S pregledom medijskih poročil o napadih na pravosodne policiste smo ugotovili, da se o njih redno in dosledno poroča. Za rešitev obravnavane problematike je bila predlagana širitev kadra pravosodnih policistov in sistem delavnic, ki bi pripomogle k spoštovanju pravosodnih policistov s strani zapornikov.
Ključne besede: diplomske naloge, Uradne osebe, pravosodni policisti, policisti, napadi, zapori, nacionalno varnostni sistem
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 0

2.
Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja pravosodnih policistov
Sara Šivavec, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo raziskavo o prisotnosti koncepta konflikta med delom in družino pri pravosodnih policistih, ki je tesno povezan z usklajevanjem delovnega in družinskega življenja. Konflikt med delom in družino se pojavi, ko posameznik ne zmore izpolnjevati pričakovanja, zahteve in odgovornosti v družinskem in zasebnem ter poklicnem okolju hkrati. Poznamo tri oblike konflikta, in sicer na časovni, obremenitveni in vedenjski konflikt. Časovni konflikt je vezan na časovne zahteve dela kot so nadurno delo in izmene, prav tako tudi obremenitveni konflikt. Izbruh vedenjskega konflikta, pa povzročijo določeni vzorci vedenja, ki so nujni pri opravljanju poklica, a so nesprejemljivi v družinskem in zasebnem življenju. Namen naše študije je bil ugotoviti, ali pravosodni policisti zaradi narave svojega dela, ki ga opravljajo, čutijo katerega izmed oblik konflikta med delom in družino (zasebnim življenjem). Zato smo v juliju 2019 v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob anketirali 55 pravosodnih policistov zaposlenih na odprtem, polodprtem in zaprtem oddelku. Izsledki raziskave so pokazali, da se pri pravosodnih policisti pojavljajo vse tri oblike konflikta med delom in družino. Namreč delo pravosodnih policistov zahteva opravljanje nadur ter prevzemanje dodatnih izmen, ki se kažejo v obliki časovnega in obremenitvenega konflikta. Pri vedenjskem konfliktu je sicer statistična analiza pokazala povezanost vedenjskega konflikta z delom pravosodnih policistov, a glede na oblikovane trditve v anketi, menimo, da temu ni tako. Zaključimo lahko, da pravosodni policisti imajo težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Ključne besede: diplomske naloge, usklajevanje, delo, zasebnost, konflikt, pravosodni policisti
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 348; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Izkušnje pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb
Meta Lavrič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zaprte osebe so visoko samomorilno ogrožene – količnik samomora je pri zaprtih osebah za 12 % višji kot v splošni populaciji, samomor pa velja tudi za najpogostejši razlog smrti v zaporih. Posledično so pravosodni policisti bolj izpostavljeni samomorom in samomorilnem vedenju kot splošna populacija, pri čemer to velja predvsem za tiste pravosodne policiste, ki svoje delo opravljajo v 12-urnih izmenah. Namen magistrske naloge je raziskati, kako pravosodni policisti doživljajo samomorilno vedenje zaprtih oseb, s poudarkom na samomorih in poskusih samomora. Specifični cilji raziskave zajemajo raziskovanje njihovih reakcij na emocionalnem, vedenjskem in kognitivnem nivoju ter preučevanje psihološke podpore, ki jim je ponujena v okvirih njihove delovne organizacije ter psihološke podpore, ki jo prejemajo v zasebnem življenju ob soočanju s tovrstnimi dogodki. V raziskavo smo vključili moške pravosodne policiste, ki delajo v 12-urnih izmenah. Raziskava je osnovana na principih kvalitativnega raziskovanja; po načelih pristopa utemeljene teorije smo analizirali 11 poglobljenih intervjujev, pri čemer so intervjuji v povprečju trajali 55 minut. Po prvotnem kodiranju vseh intervjujev smo pridobili 1281 navedkov in 56 kod. Iz začetnih 56 kod smo oblikovali 14 konceptov, na podlagi katerih smo oblikovali model oz. utemeljeno teorijo. Model hiše je sestavljen iz petih delov hiše, ki predstavljajo različne vidike izkušenj pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Ti vidiki so (i) temelji hiše, ki vključujejo koncepte prepričanja pravosodnih policistov o samomorilnem vedenju zaprtih oseb, pripravljenost pravosodnih policistov na soočanje s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb in razumevanje svoje vloge pri ukrepanju ob samomorilnem vedenju zaprtih oseb, (ii) stene hiše, ki vključujejo koncepte odnosi med pravosodnimi policisti, preobremenjenost pravosodnih policistov, zaznano pomanjkanje podpore vodstva po dogodku samomora in doživljanje izmenskega dela, (iii) sobe v hiši, ki vključujejo koncepte odnos pravosodnih policistov do zaprtih oseb, doživljanje samomora zaprte osebe, doživljanje dogajanja po samomoru zaprte osebe in počutje pravosodnih policistov po samomoru zaprte osebe, (iv) streha hiše, ki vključuje koncepta razvoj mehanizmov za soočanje s samomori zaprtih oseb in trda koža pravosodnih policistov ter (v) dimnik hiše, ki vključuje koncept mnenje o psihološki podpori po samomoru zaprte osebe. Model predstavlja celostno razumevanje tega, kako pravosodni policisti doživljajo samomore zaprtih oseb. Prikazuje vpetost izkušnje dogodka samomora v splošno funkcioniranje pravosodnih policistov znotraj dejanskih in psiholoških sten zaporskega sistema, poleg tega pa pojasnjuje potencialno vlogo psihologov pri nudenju podpore pravosodnim policistom pri soočanju s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb.
Ključne besede: Pravosodni policisti, samomorilno vedenje, zaprte osebe, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, Model hiše
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 710; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

4.
Analiza mnenja pravosodnih policistov o usposobljenosti za uporabo prisilnih sredstev
Primož Babič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali mnenja pravosodnih policistov o usposobljenosti za uporabo prisilnih sredstev. Pri tem smo se osredotočili na vrste usposabljanj, ki so jih deležni pravosodni policisti skozi profesionalni razvoj, zakonske pogoje in načela uporabe prisilnih sredstev ter način poročanja o uporabi prisilnih sredstev. Na kratko smo predstavili zavode, ki obstajajo v Sloveniji, in bolj poglobljeno predstavili Zavod za prestajanje kazni zapora Dob. Opredelili smo tudi lastnosti zaposlenega pravosodnega policista in njegove zadolžitve. Pred empiričnim delom smo grafično prikazali vrste in razloge za uporabo prisilnih sredstev od leta 2011 do leta 2015. V empiričnem delu smo skozi analizo anketnih vprašalnikov prišli do rezultatov oz. mnenja pravosodnih policistov o njihovi usposobljenosti za uporabo prisilnih sredstev. Rezultate smo obdelali z uporabo opisne statistike in korelacijske analize ter jih predstavili z uporabo tabel in slik. Pravosodni policisti so mnenja, da je usposabljanj premalo in bi se morala izvajati bolj pogosto. Izkazali so pripravljenost, da bi pri načrtovanju izobraževanj s predlogi sodelovali tudi sami. Prav tako si želijo, da bi pri usposabljanjih za uporabo prisilnih sredstev sodelovali strokovnjaki različnih borilnih veščin in strokovnjaki s področja psihologije in mirnega reševanja konfliktov. Iz opravljene raziskave je razvidno tudi, da si želijo usposabljanj, ki bi potekala v realnih prostorih in v obliki realno zaigranih situacij. V raziskavi zajeti pravosodni policisti sebe in svojih kolegov ne ocenjujejo ravno kot zelo dobro usposobljene za strokovno in zakonito uporabo prisilnih sredstev. Te ugotovitve so bile za nas tudi najbolj zanimive. Zato smo v namen dviga usposobljenosti na višjo raven podali tudi nekaj predlogov za izboljšave v praksi.
Ključne besede: zapori, pravosodni policisti, pooblastila, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno: 02.11.2016; Ogledov: 805; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

5.
Ocene in stališča pravosodnih policistov Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana o vozilih za prevoz zaprtih oseb
Klement Polajnar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti dnevno uporabljajo vozila za prevoz zaprtih oseb. Vozila se uporabljajo v vseh vremenskih razmerah, celo leto in 24 ur na dan. Z njimi pravosodni policisti opravljajo spremstva vseh zaprtih oseb. Tudi najbolj nasilnih. Zato je pomembno, da vozila dosegajo čim višje standarde glede udobja, varnosti, uporabnosti, zmogljivosti in zanesljivosti, s čimer pripomorejo k lažjemu delu pravosodnih policistov. Za ugotovitev, kako ocenjujejo vozila za prevoz zaprtih oseb pravosodni policisti, ki jih dnevno uporabljajo, smo v diplomski nalogi izvedli raziskavo z anketnim vprašalnikom na vzorcu 73 pravosodnih policistov. Postavili smo pet hipotez, jih analitično preučili in primerjali rezultate ter njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo imeli namen spoznati ocene in stališča pravosodnih policistov glede vozil za prevoz zaprtih oseb, kje je največ pripomb, in kako bi v prihodnje optimizirali nabavo in opremljanje teh vozil. Pravosodni policisti niso najbolje ocenili vozil za prevoz zaprtih oseb. Najvišje so ocenili vzdrževanje in stroške vozil, najnižje pa namensko uporabnost vozil, sicer najpomembnejši dejavnik. Največji problem je namestitev zaprtih oseb, v povezavi z udobjem in varnostjo. Napake bi se dalo odpraviti z večjim sodelovanjem med uporabniki in odgovornimi za nakup ter opremljanje vozil za prevoz zaprtih oseb. Vozila za prevoz zaprtih oseb bodo še dolgo nenadomestljiv del opreme pravosodnih policistov. Zato je treba narediti vse, da bi jim čim bolje služila in olajševala zahtevno delo.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, pravosodni policisti, pazniki, službena vozila, zadovoljstvo, stališča, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (781,43 KB)

6.
Poznavanje neverbalne komunikacije pravosodnega policista v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje
Robert Berzelak, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti z organizacijskega vidika sodijo v službo oddelka za varnost, znotraj zavodov za izvrševanje kazni zapora. Pri opravljanju svojega dela so v neprestani komunikaciji z zaprtimi osebami, zaradi česar je zelo pomembno, da so vešči verbalne in neverbalne komunikacije. Dokazano je, da je sposobnost razumevanja in uporabe neverbalne komunikacije (govorice telesa) močno orodje, ki nas pomaga povezati z drugimi ter nam pomaga pri izražanju resničnega pomena. Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino v zaporih, kar pa lahko zagotavljajo tudi z uspešnim branjem neverbalne govorice zaprtih oseb. V diplomskem delu smo predstavili organizacijsko strukturo in delovanje Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje1 ter dela in naloge pravosodnega policista. Predstavljena je tudi neverbalna komunikacija in njene značilnosti, pomen in vrste, slednje pa bomo razdelili še po pomembnejših segmentih (parajezik, obrazna govorica, gestika in uporaba prostora). V nadaljevanju smo se posvetili še pomenu poznavanja, prepoznavanja in uporabe neverbalne komunikacije pri delu pravosodnih policistov ter s tem v zvezi v različnih varnostnih situacijah. V empiričnem delu smo predstavili ključne ugotovitve rezultatov raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali pravosodni policisti, zaposleni v ZPMZKZ Celje. Iz omenjene raziskave smo ugotovili, da so udeleženci v interakciji z zaprtimi osebami v veliki večini pozorni na neverbalno komunikacijo, slednjo pa tudi zavestno spremljajo. Udeleženci pozornost neverbalni komunikaciji največkrat namenjajo vedno, pri vseh stikih z zaprtimi osebami. Udeleženci se v veliki večini prav tako ocenjujejo kot uspešne in učinkovite pri prepoznavi neverbalne komunikacije zaprtih oseb, kar je lahko ključnega pomena v varnostno spornih situacijah. Večina udeleženih je mnenja, da so pri svojem delu ustrezno usposobljeni za prepoznavanje neverbalne komunikacije v interakciji z zaprtimi osebami. Velika večina udeležencev pa izraža tudi željo po izobraževanju s področja neverbalne komunikacije.
Ključne besede: komunikacija, neverbalna komunikacija, govorica telesa, gestika, pravosodni policisti, pazniki, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 555; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

7.
Pravosodni policisti o sodelovanju s policisti - študija primera
Jure Špitalar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti na dnevni ravni sodelujejo s policisti. Sodelovanje poteka na več ravneh, kakor tudi v več pojavnih oblikah in tako obsega izmenjavo informacij, asistenco, razgovore z zaprtimi osebami, opravljanje določenih policijskih nalog znotraj zaporov ter izobraževanje in nudenje infrastrukture s strani policije. Pri sodelovanju obe strani nemalokrat naletita na težave, zato smo pri diplomski nalogi poskušali oceniti to sodelovanje, tako da smo naredili raziskavo s pomočjo anketiranja na vzorcu 79 pravosodnih policistov, postavili šest hipotez, ki smo jih analitično proučili, pridobljene rezultate pa med sabo primerjali in ugotavljali njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo poskušali spoznati, kakšno je stališče pravosodnih policistov o sodelovanju, identificirati probleme pri sodelovanju in končno najti tudi predloge za izboljšave. Pravosodni policisti so sicer generalno pozitivno ocenili sodelovanje s policisti, vendar kljub temu vidijo področja, kjer je možno sodelovanje s policijo izboljšati, predvsem v dodatnih skupnih usposabljanjih in vajah ter v spremembah nekaterih zakonskih določb, ki bi omogočile lažje in boljše sodelovanje. Sodelovanje med policisti in pravosodnimi policisti je torej ne samo nujno, temveč tudi neizbežno, zato je pomembno stremeti tako h krepitvi različnih možnosti za sodelovanje kot tudi k izboljšanju obstoječega sodelovanja, ki pa že zdaj ni slabo.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, pazniki, pravosodni policisti, policija, policisti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 794; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (602,30 KB)

8.
Stresnost dela pravosodnih policistov
Ines Šivavec, 2015, diplomsko delo

Opis: Stres je sestavni del našega življenja. Pomembno je, da ga znamo premagovati in obvladovati. Vzroki za stres so različni. Pojavlja se na delovnem mestu, lahko pa je posledica pritiskov vsakdanjega življenja. Zelo pomembno pa je, kako se posameznik odziva na stres in kako ga skuša obvladati. Danes s težavami na delovnem mestu ni prizaneseno prav nikomur, zato je prav stres na delovnem mestu čedalje večji problem. Najpogostejši dejavniki stresa na delovnem mestu so značilnosti dela, postavljene naloge idr. Omilitev ali odprava vzrokov za nastanek stresa je ključnega pomena tako zaradi ohranjanja zdravja in učinkovitosti zaposlenih kot tudi delovanja organizacije. Pri pregledu opravljenih raziskav s področja dela pravosodnih policistov smo ugotovili, da zaposleni v zaporih doživljajo različne stresne dejavnike. Pravosodni policisti se s stresom soočajo zaradi nepredvidljivosti samega dela, težavnosti zapornikov, izmenskega in dolgotrajnega dela ter tudi zaradi ustrahovanja na delovnem mestu s strani zapornikov. Prav slabi delovni pogoji, slabo plačilo so vzrok za nezadovoljstvo s službo oziroma zaposlitvijo. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu opisujemo stres na splošno, stres na delovnem mestu, odpravljanje in preprečevanja stresa s poudarkom na protistresnih programih za policiste. V nadaljevanju je predstavljena Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, vloga pravosodnega policista in Zavod za prestajanje kazni zapora Dob ter podan pregled dosedanjih raziskav s področja dela pravosodnih policistov. Empirični del naloge predstavlja raziskava o stresnosti dela pravosodnih policistov, ki smo jo izvedli med zaposlenimi pravosodnimi policisti in s katero smo ugotavljali, v kolikšni meri je prisoten stres v njihovem poklicu. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so pokazale, da za zaposlene pravosodne policiste obstaja verjetnost poklicnega stresa. Na osnovi teh ugotovitev pa smo odgovornim podali tudi nekaj predlogov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju delovnih pogojev pravosodnih policistov.
Ključne besede: stres, stresorji, preprečevanje, protistresni programi, pravosodna policija, pravosodni policisti, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2015; Ogledov: 930; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

9.
Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rok Salobir, 2014, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Zapor je institucija, v kateri zaprte osebe prestajajo kazen zapora. V tej organizaciji pod isto streho preživlja dan več subjektov, vsak od teh pa opravlja svoje predpisane naloge. Ti subjekti so pravosodni policisti, obsojenci, vodstvo zavoda, vzgojna služba, strokovni delavci in drugi, ki delajo na tem, da zavod ostaja pozitivno okolje, ki je prijazno tako do vseh zaposlenih v njem kot tudi do tistih, ki prestajajo zaporno kazen. Namen zapora je dosežen takrat, ko je ta organizacija pozitivna in v njej vladajo pozitivni odnosi. Predvsem so bistvenega pomena dobri odnosi med pravosodnimi policisti in obsojenci, saj le-ti skupaj preživijo največ časa. Upoštevanje pravil, zavedanje svoje vloge v zaporu in človeški odnos so potrebni za uspešno prestano kazen zapora, za uspešen tretma obsojencev ter njihovo uspešno resocializacijo. Pravosodni policisti imajo v zaporu zelo pomembno vlogo, saj morajo skrbeti za varnost, red in disciplino, poleg tega pa morajo poleg formalnih nalog opravljati še vrsto neformalnih, saj na tak način vzdržujejo pozitiven in razumen odnos z obsojenci. Tudi obsojenci imajo po drugi strani pomembno nalogo, da upoštevajo pravila, da sprevidijo, da je način njihovega življenja do zdaj bil preveč uporniški in nepravilen ter da so pripravljeni sprejeti pomoč in se naučiti, kako lahko po prestani kazni normalno zaživijo. Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci je ključnega pomena za dober odnos med njimi. Na tak način pravosodni policisti bolje spoznajo osebnost obsojencev in vnaprej predvidijo njihove odzive na določeno situacijo, po drugi strani pa lahko tudi obsojenci ob uspešnem sodelovanju s pravosodnimi policisti predstavijo svoje probleme, videnja in predlagajo rešitve nekaterih problemov, ki so za njih pomembne narave v procesu prestajanja kazni zapora.
Ključne besede: zaporna kazen, pravosodni policisti, obsojenci, skupinsko delo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 1243; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (511,95 KB)

10.
Delo in legitimnost pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študija
Vanja Hojs, 2014, diplomsko delo

Opis: V zavodih za prestajanje kazni zapora, po domače v »zaporih«, so zaprte osebe, ki so storile kriminalno dejanje, za katerega je predpisana kazen, da se za nekaj časa izločijo iz okolja, v katerem so do tedaj živeli. Poleg njih so tam zaposleni tudi različni delavci, ki zapornikom pomagajo pri spoznanju, da storjeno ni v skladu z zakoni, in odvračanju od podobnih dejanj, ko se spet, po določenem času, vrnejo v normalno družbeno okolje. Ti delavci so na primer: socialni delavci, pedagogi, psihologi, zdravstveni delavci ipd. V diplomskem delu nas najbolj zanimajo pravosodni policisti kot delavci v zavodih za prestajanje kazni zapora. Najprej je seveda pomembno, da na splošno spoznamo njihovo delo, kasneje pa se osredotočimo na njihovo legitimnost ter zadovoljstvo v okolju, v katerem preživijo velik del svojega dneva. Pravosodni policisti so dolžni ravnati v skladu z zakoni in pravili, predpisanimi točno za njihov poklic, tudi če se jim kdaj ne zdi prav, se morajo prilagoditi, saj so pod stalnim nadzorom vodstva, zaradi česar je stres na delovnem mestu velikokrat prisoten. Velikokrat slišijo zmerjanje in grožnje s strani obsojencev, zato je pomembno, da to dovolj dobro prenašajo oziroma da si že v začetku delovne dobe s svojo resnostjo, a kljub temu prijaznostjo ter s smislom za pomoč ter komunikacijo z zaporniki zagotovijo avtoriteto, s čimer ustvarijo dobro klimo tako med zaporniki kot tudi med sodelavci. Nasilje, ki so ga posredno ali neposredno deležni pravosodni policisti, so prav oni dolžni pomiriti in odpraviti, če je mogoče. Nekaterim je komunikacija v delovnem okolju zelo pomembna, spet drugi menijo, da bi morala biti za njih organizirana razna izobraževanja, v katerih bi se tudi naučili, kako se spoprijemati z nasilnimi obsojenci ali s težavami, ki jim pretijo v zavodih za prestajanje kazni zapora na splošno. Če strnem, v zavodih delavci niso zadovoljni, čeprav jih velika večina meni, da brez njih, pravosodnih policistov, ne bi šlo, in da delo dobro opravljajo, saj zaporniki kljub občasnemu grdemu vedenju brez njih ne bi shajali.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, pravosodni policisti, zaporniki, legitimnost, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 1368; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (414,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici