SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Odnos med pazniki in obsojenci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Ana Gabrijelčič, 2012, diplomsko delo

Opis: Pristni odnosi med pazniki in obsojenci so za življenje v zaporu osrednjega pomena. Obsojenci, ki prestajajo kazen, so v zaporu iz različnih razlogov, večina zaradi lažjih kaznivih dejanj, se pa pogosto vedno znova vračajo na poti kriminala in s tem tudi v življenje za zaporniškimi rešetkami. Niso pa redki tudi takšni, ki so obsojeni hujših kaznivih dejanj; tem je zapor njihov drugi dom, saj v njem preživijo tudi več let. V zaporu so obsojenci razporejeni po različnih merilih; najpomembnejša je razvrstitev obsojencev po režimu zaprtega, odprtega, polodprtega in posebej varovanega oddelka ter oddelka s strožjim režimom. Pri tem gre za opazne razločke v ugodnostih in prostosti, ki jih je deležen obsojenec. Kljub temu pa velja, da morajo biti obsojenci obravnavani enako, ne glede na strojeno dejanje, zato je pomembno, da vnašamo v zapor pozitivno naravnane odnose. Zavedati se moramo, da gre za skupino ljudi, ki je že po naravi bolj problematična. Zelo je pomembno, kakšen je prvi vtis, ki ga na zapornike naredijo predvsem pazniki, a tudi drugi zaposleni. Pazniki so v dnevnem stiku z obsojenci. V diplomski nalogi je največ pozornosti namenjene prav obravnavi paznika, saj je paznik eden glavnih akterjev v zaporniškem življenju. Pokazati želim, kakšna so nanje naslovljena pričakovanja, kakšno vlogo imajo v zaporu, katere so še dodatne dejavnosti paznika, s katerimi strokovno pomaga obsojencem, in, kar je najpomembnejše, da ohranjajo odnose z mirnimi prijemi, s pogovori in sposobnostjo, da čim manjkrat zoper obsojenca uporabi silo in prisilo. Prav vrednote paznika in njegove vrline, njegov pozitivni delovni pristop in strokovna usposobljenost omogočajo, da so odnosi sprejemljivi za življenje v zaporu.
Ključne besede: penologija, zapori, pazniki, pravosodni policisti, zaporniki, medosebni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1757; Prenosov: 406
.pdf Celotno besedilo (796,13 KB)

5.
Spremljanje zaprtih oseb izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
2014, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti so uradne osebe Ministrstva za pravosodje zaposleni v zavodih za prestajanje kazenskih sankcij in imajo posebna pooblastila. V diplomskem delu obravnavamo spremstvo pravosodnih policistov zaprtih oseb izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. V teoretičnem delu analiziramo in interpretiramo različne članke, knjige, raziskovalna dela in zakone, ki pripomorejo k razumevanju ter analizi varovanja in spremljanja zapornikov izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. Opisana so dela, naloge ter pooblastila pravosodnih policistov pri spremljanju zapornikov izven zavoda, pred, med in po spremstvu. Za proučevanje spremstev po zavodih v zadnjem triletju smo analizirali statistične podatke, zbrane v Letnih poročilih Uprave Republike Slovenije za izvajanje kazenskih sankcij. Izvedli smo strukturirani intervju s poveljnikom, operativnim vodjem in pravosodnim policistom v zavodu za izvrševanje kazenskih sankcij na Dobu pri Mirni. V delu ugotavljamo, kakšen je sistem varovanja zapornikov pri spremstvu izven zavoda za prestajanje kazenskih sankcij, kakšne so naloge poveljnika, operativnih vodij in pravosodnih policistov pri izvajanju spremstev, ter nevarnosti pri opravljanju njihovih nalog.
Ključne besede: pravosodni policisti, zaporniki, spremstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 12.02.2014; Ogledov: 447; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

6.
Odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki : diplomsko delo univerzitetnega študija
Polona Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Zapor predstavlja družbo znotraj družbe, ki jo sestavljajo vsi tako ali drugače prisotni v zaporu. Le-ti zato sodelujejo pri vzpostavljanju bolj 'človeške' in ustrezne socialne klime. Življenje in napetost v zaporu ne moreta biti kontrolirana s strogimi formalnimi pravili, potrebni so namreč ustrezni in korektni odnosi med vsemi, ki so del te totalne institucije (Liebling, Price in Shefer, 2011). Največ časa z zaporniki preživijo pravosodni policisti, zato so odnosi med pravosodnimi policisti in zaporniki eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na življenje in delo znotraj zapora. Medsebojno spoštovanje, sklepanje kompromisov in ustrezna komunikacija so pomembni dejavniki za tvorjenje ustreznih odnosov. Za obe strani je vzpostavljanje in vzdrževanje dobrih odnosov težavno zaradi različnih dejavnikov. Pravosodni policisti so primerni tudi za izvajanje pomembnih tretmanskih nalog za resocializacijo, saj zaporniki od osebja najlažje zaupajo pravosodnim policistom. Usposobljenost pravosodnih policistov je zelo pomemben dejavnik, ki pripomore k učinkovitemu in korektnemu izvajanju njihovega dela ter k tvorjenju čim boljših odnosov z zaporniki. Zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov pada kakovost in učinkovitost njihovega opravljenega dela ter narašča varnostno tveganje. V primeru dobre socialne klime v zaporu ter dobrih odnosov so primarne naloge pravosodnih policistov lažje izvedljive.
Ključne besede: zapor, zaporniki, pravosodni policisti, odnosi, socialna klima, diplomske naloge
Objavljeno: 08.09.2014; Ogledov: 793; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (661,39 KB)

7.
Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci : diplomsko delo univerzitetnega študija
Rok Salobir, 2014, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Zapor je institucija, v kateri zaprte osebe prestajajo kazen zapora. V tej organizaciji pod isto streho preživlja dan več subjektov, vsak od teh pa opravlja svoje predpisane naloge. Ti subjekti so pravosodni policisti, obsojenci, vodstvo zavoda, vzgojna služba, strokovni delavci in drugi, ki delajo na tem, da zavod ostaja pozitivno okolje, ki je prijazno tako do vseh zaposlenih v njem kot tudi do tistih, ki prestajajo zaporno kazen. Namen zapora je dosežen takrat, ko je ta organizacija pozitivna in v njej vladajo pozitivni odnosi. Predvsem so bistvenega pomena dobri odnosi med pravosodnimi policisti in obsojenci, saj le-ti skupaj preživijo največ časa. Upoštevanje pravil, zavedanje svoje vloge v zaporu in človeški odnos so potrebni za uspešno prestano kazen zapora, za uspešen tretma obsojencev ter njihovo uspešno resocializacijo. Pravosodni policisti imajo v zaporu zelo pomembno vlogo, saj morajo skrbeti za varnost, red in disciplino, poleg tega pa morajo poleg formalnih nalog opravljati še vrsto neformalnih, saj na tak način vzdržujejo pozitiven in razumen odnos z obsojenci. Tudi obsojenci imajo po drugi strani pomembno nalogo, da upoštevajo pravila, da sprevidijo, da je način njihovega življenja do zdaj bil preveč uporniški in nepravilen ter da so pripravljeni sprejeti pomoč in se naučiti, kako lahko po prestani kazni normalno zaživijo. Vključevanje pravosodnih policistov v skupinske oblike dela z obsojenci je ključnega pomena za dober odnos med njimi. Na tak način pravosodni policisti bolje spoznajo osebnost obsojencev in vnaprej predvidijo njihove odzive na določeno situacijo, po drugi strani pa lahko tudi obsojenci ob uspešnem sodelovanju s pravosodnimi policisti predstavijo svoje probleme, videnja in predlagajo rešitve nekaterih problemov, ki so za njih pomembne narave v procesu prestajanja kazni zapora.
Ključne besede: zaporna kazen, pravosodni policisti, obsojenci, skupinsko delo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2014; Ogledov: 932; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (511,95 KB)

8.
Delo in legitimnost pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora : diplomsko delo univerzitetnega študija
Vanja Hojs, 2014, diplomsko delo

Opis: V zavodih za prestajanje kazni zapora, po domače v »zaporih«, so zaprte osebe, ki so storile kriminalno dejanje, za katerega je predpisana kazen, da se za nekaj časa izločijo iz okolja, v katerem so do tedaj živeli. Poleg njih so tam zaposleni tudi različni delavci, ki zapornikom pomagajo pri spoznanju, da storjeno ni v skladu z zakoni, in odvračanju od podobnih dejanj, ko se spet, po določenem času, vrnejo v normalno družbeno okolje. Ti delavci so na primer: socialni delavci, pedagogi, psihologi, zdravstveni delavci ipd. V diplomskem delu nas najbolj zanimajo pravosodni policisti kot delavci v zavodih za prestajanje kazni zapora. Najprej je seveda pomembno, da na splošno spoznamo njihovo delo, kasneje pa se osredotočimo na njihovo legitimnost ter zadovoljstvo v okolju, v katerem preživijo velik del svojega dneva. Pravosodni policisti so dolžni ravnati v skladu z zakoni in pravili, predpisanimi točno za njihov poklic, tudi če se jim kdaj ne zdi prav, se morajo prilagoditi, saj so pod stalnim nadzorom vodstva, zaradi česar je stres na delovnem mestu velikokrat prisoten. Velikokrat slišijo zmerjanje in grožnje s strani obsojencev, zato je pomembno, da to dovolj dobro prenašajo oziroma da si že v začetku delovne dobe s svojo resnostjo, a kljub temu prijaznostjo ter s smislom za pomoč ter komunikacijo z zaporniki zagotovijo avtoriteto, s čimer ustvarijo dobro klimo tako med zaporniki kot tudi med sodelavci. Nasilje, ki so ga posredno ali neposredno deležni pravosodni policisti, so prav oni dolžni pomiriti in odpraviti, če je mogoče. Nekaterim je komunikacija v delovnem okolju zelo pomembna, spet drugi menijo, da bi morala biti za njih organizirana razna izobraževanja, v katerih bi se tudi naučili, kako se spoprijemati z nasilnimi obsojenci ali s težavami, ki jim pretijo v zavodih za prestajanje kazni zapora na splošno. Če strnem, v zavodih delavci niso zadovoljni, čeprav jih velika večina meni, da brez njih, pravosodnih policistov, ne bi šlo, in da delo dobro opravljajo, saj zaporniki kljub občasnemu grdemu vedenju brez njih ne bi shajali.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni, zapori, pravosodni policisti, zaporniki, legitimnost, zadovoljstvo pri delu, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2014; Ogledov: 869; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (414,08 KB)

9.
Stresnost dela pravosodnih policistov
Ines Šivavec, 2015, diplomsko delo

Opis: Stres je sestavni del našega življenja. Pomembno je, da ga znamo premagovati in obvladovati. Vzroki za stres so različni. Pojavlja se na delovnem mestu, lahko pa je posledica pritiskov vsakdanjega življenja. Zelo pomembno pa je, kako se posameznik odziva na stres in kako ga skuša obvladati. Danes s težavami na delovnem mestu ni prizaneseno prav nikomur, zato je prav stres na delovnem mestu čedalje večji problem. Najpogostejši dejavniki stresa na delovnem mestu so značilnosti dela, postavljene naloge idr. Omilitev ali odprava vzrokov za nastanek stresa je ključnega pomena tako zaradi ohranjanja zdravja in učinkovitosti zaposlenih kot tudi delovanja organizacije. Pri pregledu opravljenih raziskav s področja dela pravosodnih policistov smo ugotovili, da zaposleni v zaporih doživljajo različne stresne dejavnike. Pravosodni policisti se s stresom soočajo zaradi nepredvidljivosti samega dela, težavnosti zapornikov, izmenskega in dolgotrajnega dela ter tudi zaradi ustrahovanja na delovnem mestu s strani zapornikov. Prav slabi delovni pogoji, slabo plačilo so vzrok za nezadovoljstvo s službo oziroma zaposlitvijo. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu opisujemo stres na splošno, stres na delovnem mestu, odpravljanje in preprečevanja stresa s poudarkom na protistresnih programih za policiste. V nadaljevanju je predstavljena Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, vloga pravosodnega policista in Zavod za prestajanje kazni zapora Dob ter podan pregled dosedanjih raziskav s področja dela pravosodnih policistov. Empirični del naloge predstavlja raziskava o stresnosti dela pravosodnih policistov, ki smo jo izvedli med zaposlenimi pravosodnimi policisti in s katero smo ugotavljali, v kolikšni meri je prisoten stres v njihovem poklicu. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so pokazale, da za zaposlene pravosodne policiste obstaja verjetnost poklicnega stresa. Na osnovi teh ugotovitev pa smo odgovornim podali tudi nekaj predlogov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju delovnih pogojev pravosodnih policistov.
Ključne besede: stres, stresorji, preprečevanje, protistresni programi, pravosodna policija, pravosodni policisti, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2015; Ogledov: 587; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Pravosodni policisti o sodelovanju s policisti - študija primera
Jure Špitalar, 2016, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policisti na dnevni ravni sodelujejo s policisti. Sodelovanje poteka na več ravneh, kakor tudi v več pojavnih oblikah in tako obsega izmenjavo informacij, asistenco, razgovore z zaprtimi osebami, opravljanje določenih policijskih nalog znotraj zaporov ter izobraževanje in nudenje infrastrukture s strani policije. Pri sodelovanju obe strani nemalokrat naletita na težave, zato smo pri diplomski nalogi poskušali oceniti to sodelovanje, tako da smo naredili raziskavo s pomočjo anketiranja na vzorcu 79 pravosodnih policistov, postavili šest hipotez, ki smo jih analitično proučili, pridobljene rezultate pa med sabo primerjali in ugotavljali njihovo povezanost. S pridobljenimi rezultati smo poskušali spoznati, kakšno je stališče pravosodnih policistov o sodelovanju, identificirati probleme pri sodelovanju in končno najti tudi predloge za izboljšave. Pravosodni policisti so sicer generalno pozitivno ocenili sodelovanje s policisti, vendar kljub temu vidijo področja, kjer je možno sodelovanje s policijo izboljšati, predvsem v dodatnih skupnih usposabljanjih in vajah ter v spremembah nekaterih zakonskih določb, ki bi omogočile lažje in boljše sodelovanje. Sodelovanje med policisti in pravosodnimi policisti je torej ne samo nujno, temveč tudi neizbežno, zato je pomembno stremeti tako h krepitvi različnih možnosti za sodelovanje kot tudi k izboljšanju obstoječega sodelovanja, ki pa že zdaj ni slabo.
Ključne besede: kazenske sankcije, zapori, pazniki, pravosodni policisti, policija, policisti, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 492; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (602,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici