1. Možnost delovanja zasebnega varovanja na področju izvrševanja nalog pravosodne policije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDavid Vasić, 2025, diplomsko delo Opis: Slovenska pravosodna policija se sooča s kadrovsko stisko, ki prinaša vse večje izzive pri
zagotavljanju varnosti v zaporih, trenutno pa se stanje ureja le z začasnimi ukrepi.
Medtem ko se v tujini, predvsem v ZDA in Združenem kraljestvu, že dolgo poslužujejo
privatizacije zaporov in vključevanja zasebnega sektorja, kar prinaša tako prednosti kot
tudi etične dileme in pomisleke, pa evropske države, kot sta Nemčija in Švedska, kažejo
bolj zadržan pristop z delnim sodelovanjem pri določenih storitvah. Slovensko zasebno
varovanje je dobro organizirano, beleži rast in že uspešno sodeluje z državo pri varovanju
javnih objektov ter večine kritične infrastrukture. S tem dokazuje, da bi bilo lahko kos
določenim nalogam, ki jih sedaj opravlja pravosodna policija. Vendar pa trenutna
zakonodaja predstavlja glavno oviro za širše vključevanje zasebnega varovanja v
delovanje zaporov in neposredno delo z obsojenci. Ugotovitve diplomske naloge
prinašajo predloge kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih scenarijev za vključevanje
zasebnega varovanja. Zasebno varovanje bi tako lahko prevzelo pomožne in tehnične
naloge, kot so nadzor obiskovalcev, kontrola vstopa in izstopa oseb ter prtljage s
tehničnimi sredstvi (npr. RTG), upravljanje videonadzora in alarmnih sistemov, ter
varovanje zunanjega oboda zaporskih objektov. Ob ustreznih zakonodajnih spremembah
in specialističnih usposabljanjih bi zasebni varnostniki lahko sodelovali tudi pri
spremstvih obsojencev na sodišča ali k zdravniku. Za uresničitev teh možnosti je nujna
celovita sistemska rešitev, ki vključuje prilagoditev zakonodaje, natančno opredelitev
pooblastil, pogojev in nadzora ter predvsem politična volja za spremembe.
Ključne besede: zasebno varovanje, pravosodna policija, varnostniki, naloge, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (823,70 KB) |
2. Primerjava pooblastil in prisilnih sredstev vojaške policije, pravosodne policije in občinskega redarstva : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloDominika Jeromel, 2022, diplomsko delo Opis: Vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo spadajo med represivne organe. Za uspešno opravljanje nalog imajo vojaška policija, pravosodna policija in občinsko redarstvo določena pooblastila, v sklopu katerih imajo pravico do uporabe prisilnih sredstev. Prisilna sredstva morajo uporabiti v skladu z načeli, saj posežejo v temeljne človekove pravice in svoboščine. Uporabiti morajo najmilejše prisilno sredstvo, kadar je to mogoče, prenehajo ga uporabljati takoj, ko prenehajo veljati razlogi za uporabo. Če je le mogoče, pred vsako uporabo prisilnega sredstva osebo opozorijo.
V diplomski nalogi so predstavljena pooblastila in prisilna sredstva, ki jih lahko predstavljeni organi uporabljajo pri izvajanju nalog. Opisan je tudi potek, kako se predstavljeni organi usposabljajo za pridobitev poklica in pooblastil ter prisilnih sredstev. Vsak organ mora na vsake toliko let svoje zanje obnavljati in se izpopolnjevati. Pooblastila se lahko uporabljajo v primerih, ki jih določa zakon, in samo na način, ki ga določata zakon in ustrezen podzakonski akt. Vsako pooblastilo posega v določeno človekovo pravico ali svoboščino (Žaberl, 2009).
Analizirali smo zakonodajo in drugo literaturo ter ugotovili, da imata pravosodna policija in vojaška policija enaka prisilna sredstva, medtem ko jih ima občinsko redarstvo bistveno manj, saj več oziroma hujših prisilnih sredstev ne potrebuje za nemoteno opravljanje svojega dela. Vsi organi morajo pri uporabi prisilnih sredstev upoštevati načela za uporabo prisilnih sredstev, da ne pride do nezakonite – napačne uporabe prisilnih sredstev. Na koncu smo ugotovili, da imajo vsi trije organi ravno dovolj pooblastil za uporabo prisilnih sredstev.
Ključne besede: represivni organi, izvajanje nalog, pravosodna policija, občinsko redarstvo, prisilna sredstva, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 725; Prenosov: 154
Celotno besedilo (716,75 KB) |
3. Stresnost dela pravosodnih policistov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloInes Šivavec, 2015, diplomsko delo Opis: Stres je sestavni del našega življenja. Pomembno je, da ga znamo premagovati in obvladovati. Vzroki za stres so različni. Pojavlja se na delovnem mestu, lahko pa je posledica pritiskov vsakdanjega življenja. Zelo pomembno pa je, kako se posameznik odziva na stres in kako ga skuša obvladati. Danes s težavami na delovnem mestu ni prizaneseno prav nikomur, zato je prav stres na delovnem mestu čedalje večji problem. Najpogostejši dejavniki stresa na delovnem mestu so značilnosti dela, postavljene naloge idr. Omilitev ali odprava vzrokov za nastanek stresa je ključnega pomena tako zaradi ohranjanja zdravja in učinkovitosti zaposlenih kot tudi delovanja organizacije.
Pri pregledu opravljenih raziskav s področja dela pravosodnih policistov smo ugotovili, da zaposleni v zaporih doživljajo različne stresne dejavnike. Pravosodni policisti se s stresom soočajo zaradi nepredvidljivosti samega dela, težavnosti zapornikov, izmenskega in dolgotrajnega dela ter tudi zaradi ustrahovanja na delovnem mestu s strani zapornikov. Prav slabi delovni pogoji, slabo plačilo so vzrok za nezadovoljstvo s službo oziroma zaposlitvijo.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu opisujemo stres na splošno, stres na delovnem mestu, odpravljanje in preprečevanja stresa s poudarkom na protistresnih programih za policiste. V nadaljevanju je predstavljena Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, vloga pravosodnega policista in Zavod za prestajanje kazni zapora Dob ter podan pregled dosedanjih raziskav s področja dela pravosodnih policistov. Empirični del naloge predstavlja raziskava o stresnosti dela pravosodnih policistov, ki smo jo izvedli med zaposlenimi pravosodnimi policisti in s katero smo ugotavljali, v kolikšni meri je prisoten stres v njihovem poklicu. Ugotovitve, do katerih smo prišli, so pokazale, da za zaposlene pravosodne policiste obstaja verjetnost poklicnega stresa. Na osnovi teh ugotovitev pa smo odgovornim podali tudi nekaj predlogov, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju delovnih pogojev pravosodnih policistov.
Ključne besede: stres, stresorji, preprečevanje, protistresni programi, pravosodna policija, pravosodni policisti, raziskave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.08.2015; Ogledov: 1596; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. |
5. |
