| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti : diplomsko delo univerzitetnega študija
Igor Isajlovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju. V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2256; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (486,77 KB)

13.
Crime, social control & legitimacy : book of abstracts, 23. september 2013
2013, druge monografije in druga zaključena dela

Ključne besede: kriminaliteta, družbeno nadzorstvo, legitimnost, policija, kazensko pravosodje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1748; Prenosov: 63
URL Povezava na celotno besedilo

14.
Issues in international criminal justice
2008

Ključne besede: kazensko pravosodje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 544; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

15.
16.
Percepcija legitimnosti policije in pravosodja pri zasebnih varnostnikih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Tanja Sladič, 2014, diplomsko delo

Opis: Varnost je temeljna vrednota vsakega posameznika in temeljna človekova pravica. Država zagotavlja varnost državljanom s svojim varnostnim sistemom, kjer imata osrednje mesto policija in kazensko pravosodje. Državna organa formalnega nadzora stremita k učinkovitemu zagotavljanju varnosti državljanov, kar se kaže v omejevanju kriminala, vzdrževanju reda v državi, pripravljenosti pomagati državljanom, občutku varnosti državljanov, njihovem prostovoljnem upoštevanju zakonov in pripravljenosti ubogati ter zaupati v policijo in kazensko pravosodje. Od zaposlenih v policiji in pravosodju se pričakuje, da delujejo v okviru zakona, enakopravno, pošteno, pravično, dostojanstveno ter spoštujejo temeljne človekove pravice in svoboščine posameznika. S takšnim delovanjem delujejo legitimno ter si pridobijo zaupanje in sodelovanje javnosti. Javnost je tista, ki nepristransko izraža mnenja o delovanju policije in kazenskega pravosodja. Poleg policije in kazenskega pravosodja imamo še drugo skupino družbenih nadzorovalcev – zasebne varnostnike, ki prav tako skrbijo za varnost državljanov. Zasebni varnostniki prihajajo v stik s policijo in kazenskim pravosodjem preko delovnih stikov v procesu obveščanja in sodelovanja, zato imajo drugačna stališča o legitimnosti policije in pravosodja. V diplomskem delu smo raziskovali percepcijo zasebnih varnostnikov glede legitimnosti policije in kazenskega pravosodja, ki jo zaznavajo na podlagi pravičnosti in nepristranskosti, avtoritete in učinkovitosti. Zaznavanje legitimnosti policije in pravosodja pri zasebnih varnostnikih se kaže v zaupanju in sodelovanju z organoma.
Ključne besede: policija, pravosodje, zasebno varovanje, varnostniki, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2014; Ogledov: 1114; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (617,18 KB)

17.
Legitimnost policijske dejavnosti in kazenskega pravosodja : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nina Gašparut, Katja Eman, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako kot mnoge druge, tudi Republika Slovenija temelji na zakonih. Za uspešno delovanje je potrebno prilagajanje državljanov oblasti in državnim organom, kateri delujejo in odločajo v imenu celotnega ljudstva. Država stremi k temu, da bi bile njihove odločitve podprte v čim večji večini, kar bi imelo za posledico prostovoljno skladnost z zakoni in podrejanje oblasti, torej večjo stopnjo legitimnosti. Tako policija kot pravosodje sta tista državna organa, pri katerih legitimnost zaradi velike vloge povezanosti in sodelovanja z državljani igra še kako pomembno vlogo. Vendar pa so potrebni še drugi dejavniki, ki pripomorejo k večji učinkovitosti delovanja omenjenih institucij. Eden izmed njih je zaupanje, da policija deluje pošteno, učinkovito, da zagotavlja vrednote celotne populacije ter da deluje enakopravno do vseh državljanov. Če dojemamo policijo kot legitimno, zaupamo v njeno delo, verjamemo v njeno postopkovno in distributivno pravičnost in učinkovitost, ji bomo bolj naklonjeni, kar posledično vodi do večje možnosti sodelovanja s policijo. Sodelovanje javnosti s policijo, ki se kaže v prijavljanju kaznivih dejanj, opozarjanju na nered v skupnosti, sodelovanju kot priče v kazenskem postopku itd., pa vodi do večje učinkovitosti policije, ki bi bila brez pomoči javnosti manj uspešna pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj. Vidimo, da so vsi elementi med seboj tesno povezani, kar smo želeli preveriti tudi v našem diplomskem delu. Izvedena je bila raziskava med študenti prava in varstvoslovja, ki so zaradi narave študija in dela v prihodnosti močno povezani s policijo in kazenskim pravosodjem, saj nas je zanimalo njihovo dojemanje policijskega dela ter odnos do policije. Ugotovili smo, da imajo predhodne izkušnje s kazenskopravnim sistemom vpliv na nadaljnji odnos in na sodelovanje s policijo. Tisti, ki so že bili v stiku s policijo, odnos do njih dojemajo kot profesionalen, zaradi česar je večje tudi zaupanje v njihovo delo. Zanimala nas je tudi razlika med študenti prav in varstvoslovja v dojemanju policije in odnosu do njih. Po predvidevanjih imajo študenti varstvoslovja več zaupanja v policijo ter bolj verjamejo v njihovo postopkovno in distributivno pravičnost, medtem, ko večjega sodelovanja študentov nismo uspeli potrditi. Študija je tudi pokazala, da študentje prava bolj verjamejo v enakovreden kaznovalni sistem za vse ljudi, kar je glede na naravo njihovega študija razumljivo.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, zakoni, legitimnost, pravičnost, distributivna pravičnost, postopkovna pravičnost, zaupanje, spoštovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 1834; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (930,05 KB)

18.
Oris sistema kazenskega pravosodja v ZDA : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sabina Jerše, 2013, diplomsko delo

Opis: Pričujoče delo na podlagi odprte sistemske teorije, podaja oris kazensko pravosodnega sistema Združenih držav Amerike. Podane so osnovne značilnosti organizacije in dela ameriškega kazenskega pravosodja, z zornega kota federalizma, delitve oblasti, in varstva človekovih pravic. Primarna vloga vsake države je zagotavljanje varnosti in varovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V temeljne človekove pravice in svoboščine lahko država poseže le v izrednih razmerah. Teroristični napadi 9. septembra 2001 so to vsekakor bili, in Združene države so uvedle vrsto ukrepov, ki naj bi zagotovili večjo varnost ameriške družbe. V začetnem delu diplomske naloge so opredeljena teoretska izhodišča, zgodovinski razvoj in politični sistem Združenih držav. Sledi najobširnješi del, ki prikazuje organizacijo in funkcije podsistemov kazenskega pravosodja (organov odkrivanja, pregona, sojenja, izvrševanja kazenskih sankcij ter sodstva za mladoletnike). Zadnji del je namenjen sklepnim mislim in preverjanju domnev.
Ključne besede: ZDA, politični sistem, kazensko pravosodje, policija, sodišča, kazenske sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.08.2013; Ogledov: 1804; Prenosov: 309
.pdf Celotno besedilo (602,93 KB)

19.
Legitimnost in postopkovna pravičnost : diplomsko delo univerzitetnega študija
Nea Rotovnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Obdobje mladostništva je eno izmed najpomembnejših obdobij življenja. V tem obdobju si vsak posameznik izoblikuje določene norme, vrednote, stališča ter absorbira vzorce vedenja, po katerih se bo v življenju najverjetneje ravnal. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, kakšna pravila, vrednote ter norme ima interes zagovarjati, spoštovati. Mladostnik se v tej fazi, ko odrašča sooča s številnimi vplivi iz okolja. Prav ti imajo relativno močan vpliv na njegovo vedenje, s tem pa tako nam kot okolju nekaj sporočajo. Posebej pomembno pa je, da se ta sporočila pravilno interpretirajo, saj posameznik v tem obdobju še posebej izraža tudi svoja nestrinjanja, nasprotovanja z vrednotami, normami, stališči, ki jih je pridobil v primarni fazi socializacije, kjer še ni bil podvržen širšemu krogu družbe, temveč se je razvijal v krogu družine. V obdobju ko polnoletni mladostniki zapuščajo varno zavetje otroštva, oziroma sobivanja z družino ter se podajajo na neznano, a mikavno pot odraslosti, se še posebej izrazi njihovo odklonsko vedenje, torej vedenje, ko se posameznik ne vede v skladu z družbenimi normami, temveč jim na nek način s svojim vedenjem nasprotuje, jih prične kršiti. Mladostniki v obdobju odraščanja torej nasprotujejo normam, pravilom, vzorcem obnašanja, ki so jih pridobili skozi prvo fazo socializacije ter ponotranjijo neke povsem nove. V diplomski nalogi smo se konkretno osredotočili na zaupanje v policijsko delo, spoštovanje zakonov polnoletnih mladostnikov, ugotoviti želimo v kolikšni meri polnoletni mladostniki spoštujejo zakone ter kaj vpliva na to, da jih morebiti ne. Pri tem smo se uprli na postopkovno ter distributivno pravičnost glede legitimnosti policijskega dela pri polnoletnih mladostnikih v Sloveniji, pri čemer se postopkovna pravica upira na kakovost sprejemanja odločitev in kakovost medosebnih odnosov v obravnavi, distributivna pa je posebna vrsta pravičnosti, katere cilj je vzpostaviti načela in mehanizme za pravično razdelitev dobrin in bremen med posameznimi člani družbe. Z izdelavo diplomske naloge smo prišli do zaključka, da je zaupanje v slovensko policijo med polnoletnimi mladostniki dobro, bolj zaupajo ji nedeviantni mladostniki ter da le ta učinkovito ščiti človekove pravice, njena učinkovitost pa vpliva na večje zaupanje vanjo.
Ključne besede: mladostniki, družbeno nadzorstvo, policija, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, legitimnost, postopkovna pravičnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 1824; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (550,49 KB)

20.
INSTITUCIONALNI IN FUNKCIONALNI VIDIKI NEODVISNOSTI DRŽAVNEGA TOŽILSTVA
Muharem Čandić, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava najpomembnejša vprašanja institucionalne in funkcionalne neodvisnosti Državnega tožilstva Republike Slovenije, ki je kot del pravosodja samostojen državni organ. Njegova glavna funkcija je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, ki ga izvajajo državni tožilci, zato je neodvisnost tega državnega organa pomembna za zagotovitev neodvisnosti sodstva in vzpostavitev pravne države. Umestitev državnega tožilstva v okvir izvršilne veje oblasti je na prvi pogled lahko sporna, vendar je takšna umestitev tudi normalna z vidika razmejevanja vlog državnega tožilca in sodnika v postopku. Nikakor pa takšna umestitev državnega tožilstva ne sme pomeniti političnega vpliva na delo državnih tožilcev. Vprašanja, ki so pomembna za delo državnih tožilstev, je pri nas sprva urejal Zakon o državnem tožilstvu iz leta 1994, ki je priznal velik pomen neodvisnosti državnih tožilstev, zato je položaj državnih tožilcev v mnogih pogledih izenačil z položajem sodnikov. Leta 2011 je bil, s ciljem po zagotovitvi večje samostojnosti in učinkovitejše organizacije dela državnega tožilstva, sprejet nov Zakon o državnem tožilstvu, ki prinaša nekatere organizacijske spremembe in posamezne ključne rešitve na področju samostojnosti državnih tožilcev, vendar zakon kljub vzpostavitvi ustreznih mehanizmov ne izpelje v celoti rešitev, za katere je dana podlaga, zaradi česar zakon v posameznih delih zaradi nepopolnih rešitev deluje nekonsistentno, hkrati pa na nekaterih mestih še vedno dopušča možnost, da pride do nedopustnih posegov politike v delo državnih tožilcev.
Ključne besede: Državno tožilstvo, pravna država, delitev oblasti, pravosodje, hierarhična organizacija, funkcija pregona, politika pregona
Objavljeno v DKUM: 13.09.2012; Ogledov: 1928; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (504,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici