Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pravopisna zmožnost je ključnega pomena za jasno in učinkovito komunikacijo. Pri posamezniku se kaže kot zmožnost pravilnega zapisovanja besed, stavkov in povedi v skladu s pravopisnimi pravili slovenskega jezika. Razvoj pravopisne zmožnosti je eden izmed temeljnih ciljev (jezikovnega) pouka slovenščine v osnovni šoli. Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (UN, 2018) predlaga kot najprimernejši način za razvijanje in vrednotenje pravopisne zmožnosti pisanje besedil. V magistrskem delu smo želeli preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda osnovne šole na primeru doživljajskega spisa. Zanimalo nas je, katere pravopisne napake se pojavljajo v spisih, katere so najpogostejše in ali obstajajo razlike v spolu glede na vrsto pravopisnih napak. Raziskovalni vzorec predstavlja 56 doživljajskih spisov učencev 5. razreda. Rezultati so pokazali, da se v spisih pojavljajo pravopisne napake, vezane na vse cilje pravopisne zmožnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, in tudi napake, ki jih učenci pri pouku še niso obravnavali in jih pričakovano še ne obvladujejo. V okviru pravopisnih napak, ki bi jih učenci že morali obvladati, so bile najpogostejše napake pri zapisu besed s kritičnimi glasovi in rabi končnih ločil, zlasti pike. Pri drugi vrsti pravopisnih napak so bile najpogostejše napake pri rabi vejice. Izkazalo se je, da obstajajo tudi razlike v spolu glede na vrsto napak. Dečki so namreč pri večini pravopisnih poglavij napravili manj napak kot deklice.
Ključne besede: pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, pisanje besedil, doživljajski spis
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (938,82 KB)

Opis: Pravopisna zmožnost zajema sposobnost teoretičnega poznavanja in praktične uporabe pravil pri določenem jeziku. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učencev in učenk v 9. razredu osnovne šole so v teoretičnem delu podrobno prikazni sporazumevalna zmožnost, sporazumevalne dejavnosti, in sicer poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, pismenost in pravopisna pismenost, vloga učitelja, Učni načrt za slovenščino (2018), kjer so podrobneje opisani splošni cilji, operativni cilji in standardi znanja, na koncu teoretičnega dela pa je predstavljen tudi pravopis in pravila iz pravopisa, ki se navezujejo na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo150 učencev in učenk 9. razreda osnovne šole iz štirih različnih osnovnih šol po Sloveniji. S pomočjo preizkusa znanja, ki je zajemal šest nalog, smo natančno preverili pravopisno zmožnost končnih ločil, predlogov k/h in s/z in male ter velike začetnice. Preizkus znanja je bil sestavljen v skladu z operativnimi cilji, ki so navedeni v Učnem načrtu za slovenščino (2018). Učenci in učenke so bili najuspešnejši pri reševanju sklopa, kjer smo preverjali predloga k/h in s/z. Dosegli so uspešnost v 90,0 %. Največ težav pa so imeli pri reševanju sklopa, ki je zajemal malo in veliko začetnico, saj so bili uspešni zgolj v 73,0 %. Učenci in učenke v 9. razredu osnovne šole so pri vseh treh sklopih, ki smo jih preverjali, celostno dosegli pozitiven rezultat, kar pomeni, da imajo razvito pravopisno zmožnost, ki pa se vedno lahko nadgradi in izpopolni.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, tretje vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino
Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 2424; Prenosov: 175
Celotno besedilo (778,44 KB)

Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno v DKUM: 26.08.2019; Ogledov: 1237; Prenosov: 184
Celotno besedilo (653,63 KB)

Opis: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Ključne besede: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 3306; Prenosov: 297
Celotno besedilo (959,09 KB)

Opis: Pravopisna zmožnost pomeni obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika. Lahko bi rekli, da je pismen tisti, ki zna brati in pisati. Pismenost je dejavnost, ki pa vključuje seveda tudi druge številne človekove sposobnosti. Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja je bil z dvema različnima tipoma pisnega preverjanja znanja preveriti pravopisno zmožnost učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu so opisane vse štiri jezikovne dejavnosti, pojmi, vezani na pravopis in pravopisno zmožnost, ter predstavljeni različni tipi nalog in preverjanja znanja. Predstavljeni so tudi operativni cilji in standardi znanja iz učnega načrta za slovenščino v osnovni šoli (2011), povezani s pravopisno zmožnostjo učencev na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati preverjanja pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na vrsto preverjanja znanja. Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskavo smo izvedli na izbrani osnovni šoli v severovzhodni Sloveniji na vzorcu 63 šestošolcev. Pravopisno zmožnost učencev smo preverjali z dvema različnima tipoma testa znanja s pravopisnimi napakami, ki naj bi jih učenci ustrezno popravili. V obeh testih je bilo zajetih 21 operativnih ciljev, vezanih na pravopisno zmožnost na koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Najprej smo primerjali rezultate pravopisne zmožnosti šestošolcev glede na tip preverjanja znanja (primerjava za vsakega učenca posebej in za vse skupaj) ter ugotovili, v kolikšni meri tip preverjanja znanja vpliva na rezultate pri preverjanju. Zanimala nas je pravopisna zmožnost posameznih učencev in tudi primerjava uspešnosti glede na spol. Zanimala nas je tudi uspešnost doseganja posameznih ciljev iz veljavnega učnega načrta za slovenščino, vezanih na pravopisno zmožnost; preverili smo doseganje ciljev glede na tip preizkusa znanja, skupno pri vseh učencih in ločeno glede na spol. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da večina učencev delno dosega operativne cilje, vezane na pravopisno zmožnost ob koncu šestega razreda. Uspešnost se razlikuje na vrsto preverjanja znanja. Učenci so bili uspešnejši pri reševanju testa, ki je bil razdeljen na posamezne naloge, manj pa pri reševanju testa v obliki besedila. To je bilo pričakovano, saj so v preverjanju z nalogami navodila posameznih nalog učence usmerjala k posamezni pravopisni temi. Pokazale so se tudi razlike v pravopisni zmožnosti med deklicami in dečki. Uspešnejše so bile deklice.
Ključne besede: pismenost, pravopisna zmožnost, pravopis, vrste preverjanja znanja, učni načrt slovenščina, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2017; Ogledov: 1460; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1,07 MB)