| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenščina na dlani 3
2021

Opis: Monografija predstavlja sprotne rezultate projekta Slovenščina na dlani (2017–2021), v okviru katerega pripravljamo inovativno prosto dostopno učno e-okolje za jezikovni pouk slovenščine. E-okolje je zasnovano kot obsežna zbirka vaj in nalog iz štirih vsebinskih sklopov (pravopis, slovnica, frazemi in pregovori ter besedila), ki temeljijo na zajemanju primerov iz aktualnih in avtentičnih besedil. Dodane so tudi nazorne razlage, ki jih lahko učeči se uporabljajo kot pomoč pri reševanju nalog ali v obliki samostojnega jezikovnega priročnika. Prispevki, vključeni v monografijo, podrobneje predstavljajo ozadje priprave vaj in nalog, podajajo koncept priprave razlag, se dotikajo pomena frazeološke kompetence in predstavljajo zanimive rezultate anketiranja o pomenu frazemov, prikažejo pa tudi načrtovano notranjo evalvacijo e-okolja ter ovrednotijo e-okolje v kontekstu prožnih oblik učenja in poučevanja. S tem je strokovni javnosti omogočen vpogled v razvoj in izvajanje posameznih faz priprave učnega e-okolja, ki se bo od leta 2021 lahko uporabljalo za obogatitev pouka slovenščine.
Ključne besede: učenje, poučevanje, e-okolje, slovenščina, pravopis, slovnica, frazeologija, besedilo, prožne oblike učenja in poučevanja
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 6
URL Povezava na datoteko

2.
Šolska vabila z vidika načel uspešnega sporočanja, s poudarkom na upoštevanju pravopisa
Anja Ulaga, 2020, magistrsko delo

Opis: Vabila so ena izmed besedilnih vrst, ki jih učitelji tvorijo z namenom komunikacije s starši in drugimi ljudmi. Kot vsa besedila morajo za optimalno doseganje namena tudi šolska vabila upoštevati načela uspešnega sporočanja. V magistrski nalogi smo s pomočjo analize 150 primerov šolskih vabil učiteljev želeli ugotoviti, v kolikšni meri upoštevajo načela uspešnega sporočanja ter katero je najpogosteje in katero najredkeje upoštevano. Zanimalo nas je, ali pri tem obstajajo razlike med osnovnošolskimi učitelji na različnih delovnih mestih. Ugotoviti smo želeli, katere vrste pravopisnih napak se v šolskih vabilih pojavljajo najpogosteje ter ali obstajajo razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Prav tako nas je zanimala razlika med njimi v povprečnem številu pravopisnih napak. Ugotovili smo, da je v šolskih vabilih najslabše upoštevano načelo upoštevanja prvin in pravil danega besednega jezika. V analiziranih besedilih so se pojavile napake, ki smo jih uvrstili v 30 kategorij, pri čemer je bila najpogostejša napaka raba vezaja in pomišljaja. Tako pri upoštevanju načel uspešnega sporočanja kot tudi pri vrstah in povprečnem številu pravopisnih napak smo opazili statistično značilne razlike med učitelji na različnih delovnih mestih. Sklenemo lahko, da načela uspešnega sporočanja najbolj upoštevajo profesorji slovenskega jezika, najmanj pa profesorji ostalih predmetov na predmetni stopnji.
Ključne besede: vabilo, načela uspešnega sporočanja, pravopis, učitelj, napaka
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 254; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

3.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek Mertük, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 289; Prenosov: 29
URL Povezava na datoteko

4.
Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka
Katja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je sposobnost obvladovanja in uporabe pravil pri pisanju določenega jezika. Pri pravopisni zmožnosti sta zelo pomembni dejavnosti natančno branje in pisanje. V magistrskem delu z naslovom Pravopisna zmožnost učiteljev razrednega pouka so v teoretičnem delu predstavljeni sporazumevanje, pismenost, operativni cilji iz učnega načrta za slovenščino ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, standardi znanja, slovenski pravopis ter pravila iz pravopisa, vezana na cilje pravopisne zmožnosti. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo, v kateri je sodelovalo 105 učiteljev razrednega pouka na slovenskih osnovnih šolah. S pomočjo testa v obliki besedila, v katerem je bilo 67 pravopisnih napak, sestavljenih po operativnih ciljih pravopisne zmožnosti iz učnega načrta za slovenščino (2011) ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, smo preverjali pravopisno zmožnost učiteljev razrednega pouka. Učitelji so morali besedilo pravopisno popraviti brez pomoči pravopisa in drugih pripomočkov. Pravopisno zmožnost smo primerjali med učitelji razrednega pouka s podeželskih in mestnih šol. Pri popravljanju besedila so bili učitelji najbolj uspešni pri zapisovanju imena jezikov (99,0 %), najmanj uspešni pa pri uporabi oklepaja (66,7 %). Veliko težav so imeli tudi pri uporabi končnih ločil na koncu enostavčnih in večstavčnih povedi. Slabši rezultati so bili tudi pri zapisovanju imen praznikov, predvsem pri prazniku gregorjevo. Menimo, da so učitelji pravopisno dobro usposobljeni. Upamo, da svoje znanje občasno nadgrajujejo z izobraževanji ali dodatnimi gradivi.
Ključne besede: pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt za slovenščino, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, operativni cilji in standardi znanja
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 294; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Pravopisna zmožnost odraslih
Amadeja Koren, 2019, magistrsko delo

Opis: Sporazumevalna zmožnost velja za temeljno človekovo zmožnost, pravopisna pismenost pa je lahko kazalec izobraženosti. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost odraslih smo zato s preizkusom preverjali znanje pravopisa med odraslimi, z anketnim vprašalnikom pa smo ugotavljali, kako svoje znanje ocenjujejo sami. Spraševali smo jih, katera pravopisna pravila so spoznali v šoli ter kako pogosto in kdaj jih upoštevajo v svojem vsakdanu. Raziskava je bila opravljena med novembrom 2017 in februarjem 2018. Vzorec je zajemal sto udeležencev z različno izobrazbo, starih od 21 do 74 let. Preizkus je vseboval 41 tipičnih napak iz štirih pravopisnih sklopov: ločila, prevzete besede in besedne zveze, pisanje skupaj oz. narazen ter raba velikih in malih črk, medtem ko smo izključili sklop o deljenju besed. Analiza preizkusov je pokazala, da nihče ni našel in popravil vseh pravopisnih napak, najvišje število doseženih točk je bilo 35, najnižje pa 3 (od 41). Zanemarljiva je bila razlika med spoloma v uspešnosti reševanja, v primerjavi rezultatov med starostnimi skupinami pa so se najbolje odrezali najstarejši sodelujoči. Ugotovili smo še, da je pravopisna zmožnost odvisna tudi od stopnje izobrazbe. Največ znanja so udeleženci pokazali pri odpravljanju napak pri rabi velikih in malih črk, največ napak so spregledali pri prevzetih besedah. Udeleženci menijo, da pravopisnih pravil ne poznajo ali jih ne uporabljajo (več), ker so jih veliko pozabili ali pa ker je od njihovega šolanja minilo veliko časa in znanja niso osveževali. Anketiranci pravopisna pravila najpogosteje upoštevajo pri pisanju uradnih dopisov ali v službi, tisti, ki pravila upoštevajo redko, pojasnjujejo, da tega od njih nihče ne zahteva, večina pa ob sporazumevanju med znanci in na družbenih omrežjih pravil sploh ne upošteva.
Ključne besede: jezikovna kultura, odrasli, pravopis, pravopisna zmožnost, pravopisni preizkus
Objavljeno: 26.08.2019; Ogledov: 363; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (653,63 KB)

6.
Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka
Tamara Verdel, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka je bil preveriti pravopisno zmožnost študentov Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in primerjati uspešnost glede na letnik, ki ga obiskujejo. Pravopisna zmožnost opisuje zmožnost pisca, da pretvarja glasove, besede in povedi iz slušnega v vidni prenosnik, ter hkrati zmožnost bralca, da pretvarja črke, besede in povedi iz vidnega v slušni prenosnik. Pri pravopisni zmožnosti v učnem načrtu za slovenščino za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje smo se osredotočili na operativni cilj Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izboljšanje sporazumevalne zmožnosti) in na njegove podcilje, ki se dotikajo razvijanja pravopisne zmožnosti. V teoretičnem delu smo poleg učnega načrta in pravopisne zmožnosti podrobno predstavili tudi dodiplomski in podiplomski študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru ter učne načrte predmetov, v katerih se obravnava slovenščina. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 261 študentov dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa Razredni pouk na mariborski Pedagoški fakulteti. Njihovo pravopisno zmožnost smo preverjali s pomočjo preizkusa v obliki strnjenega besedila, v katerem je bilo po ciljih pravopisne zmožnosti učencev ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja namensko izbranih 67 pravopisnih napak, ki so jih študenti morali popraviti. Primerjali smo povprečje pravilno popravljenih napak vseh letnikov skupaj, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni letnik, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri vseh letnikih in povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri posameznem letniku.
Ključne besede: slovenščina, pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt, študenti razrednega pouka, bodoči učitelji
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 586; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (897,18 KB)

7.
Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev
Monika Špilar, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravopisna zmožnost je pomemben del pouka slovenščine ter tudi življenja nasploh. Kako bi se sporazumevali, če se ne bi držali nekih pravil? Pod pojem pravopisna zmožnost spadajo vsa pravopisna pravila, ki jih uporabljamo pri sporazumevanju in zapisovanju besedil. Učenci tako postopoma spoznavajo pravila in se jih učijo. Višji kot je razred, več je pravil in težja so. Zato je toliko bolj pomemben razvoj pravopisne zmožnosti na začetku izobraževanja. Pomembno je, da je osnova dobra, saj bomo na ta način najlažje in najbolje nadgrajevali znanje. V magistrskem delu Pravopisna zmožnost slovenskih četrtošolcev sem v teoretičnem delu izpostavila sporazumevalno zmožnost, ki jo sestavljajo štirje dejavniki: poslušanje, govorjenje, branje in pisanje. Vsak dejavnik sem opisala, saj so vsi štirje zelo pomembni za razvoj sporazumevalne zmožnosti. En dejavnik dopolnjuje drugega. Če poslušanje dobro razvijemo, bomo lažje in bolje razvili tudi govor. Pod dejavnik pisanje spada tudi pravopisna zmožnost, saj zajema pravopisna pravila, ki jih moramo poleg vseh drugih pravil pisanja poznati, da lahko zapišemo neko besedilo. Pomemben del moje naloge je tudi del iz pravopisa, v katerem sem zajela pravopisna pravila za vseh enajst ciljev, ki jih najdemo v učnem načrtu za slovenščino za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje (Slovenščina. Učni načrt, 2011). Med temi enajstimi cilji je sedem takšnih, ki so določeni kot minimalni standardi znanja. To so tisti, ki jih mora učenec znati oz. usvojiti, da lahko napreduje v višji razred. Raziskavo za svojo nalogo sem opravila s pomočjo besedila, v katerem so bile pravopisne napake za vseh enajst ciljev pravopisne zmožnosti. Učenci so jih morali najti in popraviti. V raziskavi je bilo vključenih 740 četrtošolcev iz celotne Slovenije, to je iz vseh statističnih regij. Bilo je 366 fantov in 374 deklet. Pridobljene podatke sem predstavila tabelarično. Rezultate sem obdelala na nivoju deskriptivne statistike ter inferenčne statistike za vpliv spola na posamezen cilj. Rezultati so pokazali, da je manj kot 50 % vseh učencev popravilo napake, povezane s cilji pravopisne zmožnosti za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Minimalne standarde za pravopisno zmožnost je doseglo 54,5 % učencev. Najslabši rezultat (le 10,9 % vseh učencev) so učenci dosegli pri cilju ločeno pisanje nikalnice pred glagolom, ki je tudi minimalni standard. Drugi najslabši rezultat je bil pri cilju pisanje glavnih in vrstilnih števnikov s številko. Pri tem cilju je le 19,6 % vseh učencev pravilno popravilo napake. Dobro usvojena cilja sta raba velike začetnice na začetku povedi ter ločeno pisanje predloga in naslednje besede. Menim, da bi učenci z dodatnimi vajami, utrjevanjem in ponavljanjem lahko izboljšali svoj rezultat na testu.
Ključne besede: Sporazumevalna zmožnost, pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, cilji, minimalni standardi znanja.
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 2012; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (959,09 KB)

8.
Primerjava jezikovne zmožnosti gluhih/naglušnih učencev z jezikovno zmožnostjo slišečih učencev
Eva Visinski, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko gluhote in naglušnosti v odvisnosti govorno-jezikovnega razvoja posameznika. Raziskovanje se osredotoča na primerjavo jezikovne zmožnosti slišečih učencev z usvajanjem govorno-jezikovnega razvoja gluhih/naglušnih učencev. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na dve temeljni enoti: prva obravnava problem gluhote in naglušnosti, razloge za nastanek, posledice te vrste invalidnosti, način dela gluhih/naglušnih učencev v šoli, prilagoditve za učitelja in slušne pripomočke ter način njihovega delovanja. Drugi del je namenjen jeziku, in sicer so natančneje opredeljena področja pravopisa, slovnice in stilistike. Sledi poglavje o že obravnavanih neustreznosti s področja jezikoslovja v soodvisnosti gluhote in naglušnosti, ki je bila opravljena na srednješolcih. Ugotovljeno je bilo, da se največ napak pojavlja na področju skladnje in govora, vendar so bili analizirani učenci, ki se šolajo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Druga analiza je bila opravljena na učencih, ki nosijo slušni aparat in je potrdila, da je govorno-jezikovni razvoj gluhih/naglušnih učencev, še posebej področje slovnice, odvisen od časa vstavitve polževega vsadka (prej je aparat vstavljen, lažji in večji je napredek). Empirični del magistrskega dela je namenjen primerjavi govorno-jezikovnega razvoja slišečih učencev z gluhimi/naglušnimi. Gre za populacijo učencev od 7. do 9. razreda. Oboji obiskujejo isto osnovno šolo, vendar so gluhi in naglušni deležni strokovne pomoči s strani mobilne logopedinje. Analizirana besedila so razdeljena na govorna in zapisana, kjer je pri zapisanih besedilih izpostavljenih vsega skupaj 52 neustreznih besed slišečih učencev in 35 besed gluhih/naglušnih učencev. Teme so bile izbrane naključno. Poleg posamezne neustrezne besede je v tabeli zapisana ustrezna različica. Govorjena besedila so nastala s pomočjo govornih nastopov posameznikov, teme so bile določene s strani učitelja za slovenski jezik. Največ neustreznosti se pojavlja na področju pravopisa in skladnje, uporabljenih je veliko narečnih besed in slengizmov. Ugotovljeno je, da lahko gluhi/naglušni v primerljivem starostnem obdobju dosegajo enake rezultate kot slišeči učenci.
Ključne besede: gluhota, naglušnost, slušni pripomočki, jezikoslovje, pravopis, slovnica, besedilne vrste, primerjava
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 321; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

9.
Poznavanje in raba frazemov iz grško - rimske mitologije
Eva Zore, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Poznavanje in raba frazemov iz grško-rimske mitologije v teoretičnem delu obravnava frazeologijo kot vedo, opredeljuje frazeološko enoto ter pomen in rabo frazemov. Posveča se pravopisnemu vprašanju frazemov in predstavi prisotnost frazeoloških enot v splošnih in specializiranih slovarjih. V drugem poglavju teoretičnega dela je osvetljen pojem mita ter grška in rimska mitologija. V empiričnem delu je v ospredju zbirka frazeoloških enot, temelječih na grško-rimskem mitološkem ozadju. Gradivo, ki je bilo zbrano na podlagi Slovarja slovenskih frazemov (2015) Janeza Kebra, priročnika Kdo je kdo v antiki (2004) Vladete Jankovića, Slovarja grške in rimske mitologije (1995) Joëla Schmidta in Kratke zgodovine mita (2005) Karen Armstrong, podaja pomen zbranih frazeoloških enot v slovenskem jeziku, razlaga njihovo mitološko ozadje, prikazuje rabo, pojavitve v korpusu Gigafida in slovarjih ter navaja angleško ustreznico. Ugotovljeno je, da so obravnavani frazemi v korpusu Gigafida prisotni predvsem v publicističnih besedilih in da je njihova pravopisna podoba pogosto neenotna (npr. Pirova zmaga, pirova zmaga). Poznavanje in raba izbranih frazeoloških enot sta bila preverjena med študentkami in študenti slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Anketa je pokazala, da je védenje študentov o obravnavani tematiki (npr. poznavanje pomena in mitološkega ozadja enot) skopo, uporaba tovrstnih enot pa redka.
Ključne besede: frazeologija, frazem, grška mitologija, rimska mitologija, pravopis
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 809; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

10.
Normativni opis in jezikovna standardizacija v aktualnem jezikovnopolitičnem okviru
Helena Dobrovoljc, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je pozornost usmerjena v problematiko jezikovne standardizacije oziroma njene faze, ki jo je treba vedno pogosteje posodabljati – jezikovne kodifikacije. Predstavljene so teoretske smernice in prikazana je kronologija normativistične dejavnosti na Slovenskem v 20. stoletju. Podrobneje je predstavljena sodobna jezikovna politika, ki kljub izkazanim interesom javnosti, potrebam pišočih, šolnikov, ne nameni temu področju pozornosti in financiranja, in to ne glede na obvezujoče dokumente, kot sta npr. Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 in Akcijski načrt za jezikovno opremljenost, ki jih ministrstvo za kulturo oziroma služba za jezik redno naročata pri ekspertih, a jih ne udejanita.
Ključne besede: jezikovna standardizacija, normiranje, jezikovna po litika, pravopis
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 543; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (605,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici