| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KONKURENČNOPRAVNI VIDIKI KOLEKTIVNEGA UPRAVLJANJA AVTORSKE IN SORODNIH PRAVIC NA PODROČJU GLASBE
Ana Druškovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Individualno upravljanje avtorske ter sorodnih pravic je zaradi množičnosti ter številnih možnih oblik uporabe avtorskih del in predmetov sorodnih pravic v večini primerov težavno ali celo nemogoče. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do združevanja imetnikov pravic v kolektivne organizacije. Naloga teh je, da zagotavljajo učinkovito upravljanje avtorske in sorodnih pravic v korist imetnikov pravic. Zaradi specifičnih značilnosti sistema kolektivnega upravljanja je delovanje kolektivnih organizacij podvrženo nadzoru po pravilih prava konkurence, tako na nacionalni kot na evropski ravni. Kolektivne organizacije namreč lahko pri svojem delovanju kršijo pravila prava konkurence glede preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja konkurence s sporazumi med podjetji, s sklepi podjetniških združenj in z usklajenimi ravnanji podjetij ter pravila glede zlorabe prevladujočega položaja. Na evropski ravni sta v okviru tega nadzora veliko število pomembnih odločitev izdala tako Komisija Evropskih skupnosti kot Sodišče Evropskih skupnosti. Iz teh odločitev izhaja, da so ukrepi kolektivnih organizacij, ki omejujejo konkurenco, dopustni, v kolikor zasledujejo legitimen cilj varovanja interesov članov posamezne kolektivne organizacije ter ne presegajo meja nujno potrebnega za dosego tega cilja. Na podlagi tehnološkega napredka ter z njim povezane možnosti nadzora nad uporabo varovanih vsebin na daljavo pa se meja nujno potrebnega za dosego omenjenega cilja spreminja. V Priporočilu Komisije z dne 18. oktobra 2005 o kolektivnem čezmejnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic za zakonite spletne glasbene storitve je Komisija Evropskih Skupnosti predstavila model konkurence, ki naj bi se uveljavil pri kolektivnem upravljanju na tem področju. Po tem modelu naj bi bili edino gibalo konkurence med kolektivnimi organizacijami imetniki pravic. Odpadla naj bi kontrahirna dolžnost kolektivnih organizacij nasproti imetnikom pravic. Prav tako naj bi odpadel sistem vzajemnih zastopniških sporazumov. Omenjeni model konkurence lahko vodi do tega, da bodo učinkovito varovani le interesi imetnikov pravic, katerih varovane vsebine so priljubljene pri širšem krogu javnosti. Posledica omenjenega modela je lahko tudi oteževanje dostopa do varovanih vsebin za uporabnike. Takšno stanje bi lahko vodilo do omejevanja kreativnosti in kulturne raznolikosti. Mnogi avtorji zato opozarjajo, da takšna konkurenčnopravno naravnana ureditev sistema kolektivnega upravljanja ni primerna rešitev. Namesto te predlagajo ohranitev mreže vzajemnih zastopniških sporazumov po vzoru Sporazuma IFPI Simulcasting.
Ključne besede: avtorsko pravo, kolektivne organizacije, kolektivno upravljanje, pravo konkurence, monopol, preprečevanje, omejevanje in izkrivljanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2430; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (453,21 KB)

3.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA:ANALIZA KONKRETNEGA PRIMERA
Jure Ozimič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava področje konkurenčnega prava, natančneje zlorabo prevladujočega položaja, pri čemer se opira na analizo konkretnega primera. V izhodišču so predstavljeni nekateri temeljni ekonomski in pravni koncepti, teorije in pravila, na katerih temeljijo namen, usmeritve in cilji konkurenčnega prava in so temeljnega pomena za ustrezno razumevanje in uporabo pravil, ki urejajo zlorabo prevladujočega položaja v praksi. V drugem delu diplomsko delo na konkretnem primeru, na podlagi odločbe Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence št. 3073-9/02-4 z dne 4. maj 2004, osvetljuje ugotavljanje zlorabe prevladujočega položaja v praksi, pri čemer se osredotoča na vprašanja v zvezi z določitvijo upoštevnega trga, vezano prodajo ter omejevalnimi učinki, kakor so v obravnavanem primeru, kot posledica ravnanja podjetja Telekom d.d., ki je imelo prevladujoč položaj na trgu govorne telefonije, nastali na povezanem trgu storitev dostopa do interneta. Pri tem se diplomsko delo, izhajajoč iz dejstva, da slovenska konkurenčnopravna ureditev temelji na ureditvi EU, v pretežnem delu navezuje in opira na prakso institucij Evropske unije, to je Sodišča Evropske unije in Evropske komisije.
Ključne besede: Ključne besede: konkurenca, konkurenčno pravo, omejevanje konkurence, zloraba prevladujočega položaja, upoštevni trg, vezana prodaja, povezani trgi, diskriminiranje konkurentov.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 2702; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (706,61 KB)

4.
VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EU
Staša Ana Kanduč Valant, 2011, magistrsko delo

Opis: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov. Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…). Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 3197; Prenosov: 533
.pdf Celotno besedilo (968,70 KB)

5.
VPLIV NOVELE ZPOmK-1A NA VEČJO UČINKOVITOST URADA ZA VARSTVO KONKURENCE
Simona Ojsteršek Turinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v nalogi obravnava delovanje Urada RS za varstvo konkurence. Varstvo konkurence je v našem pravnem redu urejeno v konkurenčnem pravu kot delu tržnega prava. Konkurenčno pravo urejata dva zakona; Zakon o varstvu konkurence ZVK in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1. Avtorica se v nalogi osredotoča predvsem na delo Urada v skladu z določili prve novele ZPOmK-1. Avtorica v nalogi ugotavlja, da je bilo delo Urada pred sprejetjem novele ZPOmK-1A izredno oteženo. Urad namreč do sprejetja prve novele ni imel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in tako ni mogel pridobiti podatkov s katerimi bi mnogokrat lahko dokazal kršitve konkurenčnih pravil. Nadalje je lahko le od sodišča zahteval izročitev kopij dokumentacije pomembne za njegovo delo, in tako ni mogel dostopati do podatkov, ki so jih zasegli drugi organi. Prav tako ni mogel sankcionirati fizičnih oseb, ki s podjetjem niso bile v zvezi, pa so kljub temu ovirale preiskavo pooblaščenih oseb Urada v podjetju, itd. S sprejetjem ZPOmK-1A je Urad pridobil pomembna pooblastila in pristojnosti za lažje oz. kakovostnejše opravljanje svojega dela. Avtorica se v nalogi podrobneje ukvarja s temi pooblastili in pristojnostmi.
Ključne besede: konkurenčno pravo, Urad za varstvo konkurence, osebni podatki, poslovna skrivnost, zaupni podatki, preiskava, program prizanesljivosti, globa
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1675; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (641,08 KB)

6.
TEORIJA BISTVENE DOBRINE V SMISLU ČLENA 102 PDEU
Barbara Frece, 2016, diplomsko delo

Opis: Konkurenca je v osnovi tekmovanje med več podjetij na istem upoštevnem trgu, katera želijo doseči isti cilj. Cilj podjetij je dobiček, sklepanje poslov in nenazadnje tudi prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. Z vstopom Slovenije v EU je na obravnavanem področju zlorabe prevladujočega položaja največkrat relevanten Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in tudi Pogodba o delovanju Evropske unije, slednja sploh, kadar je pod vprašajem trgovina med državami članicami in kadar obstaja nevarnost omejevanja konkurence na notranjem trgu, saj velja načelo prednosti, tj. nadnacionalno pravo ima prednost pred nacionalnim. Pred zakonodajalcem so pod drobnogled vzeta podjetja s prevladujočim položajem na določenem upoštevnem trgu. Takšna podjetja imajo večinski tržni delež na upoštevnem trgu. Pri dominantnih podjetjih se nemalokrat lahko zgodi, da njihovo dejanje pomeni zlorabo prevladujočega položaja, če bi pa to isto dejanje storilo manjše podjetje, do zlorabe ne bi prišlo, saj njihovo ravnanje nebi imelo takšnega vpliva. V idealnih pogojih bi se naj vsak subjekt ukvarjal s čimer bi želel. V praksi ni tako. Včasih so podjetja postavljena pred dejstvo, da ne razpolagajo z bistveno sestavino, da bi posel lahko uspel. V praksi se za takšno sestavino pojavlja izraz bistvena doktrina, teorija pa v takšnih primerih nalaga imetnikom takšnih dobrin, da dobrino delijo z interesenti. V diplomskem delu je predstavljena teorija bistvene dobrine kot oblika zlorabe prevladujočega položaja. Za celosten pogled in lažje razumevanje je najprej predstavljen splošni konkurenčnopravni okvir prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in pravna ureditev določb, ki urejata to področje. Določbi, 9.člen ZPOmK-1 in člen 102 PDEU, sta tudi podrobneje predstavljena in analizirana. V nadaljevanju se dotaknemo samih pojmov prevladujočega položaja, njegove zlorabe in teorije bistvene dobrine. Diplomsko delo temelji na teoriji, katera je podkrepljena s primeri iz sodne prakse na področju EU in Slovenije, katera je v zadnjem poglavju dela še posebej predstavljena pod okriljem delovanja AVK.
Ključne besede: teorija bistvene dobrine, Agencija za varstvo konkurence, upoštevni trg, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, konkurenca, konkurenčno pravo.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 795; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (740,41 KB)

7.
Ekonomski vidik programa prizanesljivosti v Evropski uniji
Matej Bokalič, 2011, strokovni članek

Opis: V prispevku avtor obravnava program prizanesljivosti kot institut prava varstva konkurence in ekonomski pogled na ta program, zlasti v povezavi s stroškovnim vidikom organa varstva konkurence, ekonomskim vplivom na proračun, kamor se stekajo plačane globe, ter ekonomskim vplivom na v kartele udeležena podjetja. S kritičnim pristopom ovrednoti prednosti in slabosti ekonomske funkcije programa prizanesljivosti z vidika organa varstva konkurence in z vidika udeležencev kartela. Avtor opozarja, da program prizanesljivosti kljub domnevnim pozitivnim učinkom na učinkovitost dela organov varstva konkurence v praksi, teoretično nima možnosti za svoje temeljito poslanstvo, če učinkovitost organa varstva konkurence že per se ne bo predstavljala resne grožnje za odkritje kartelov in sankcioniranje udeležencev.
Ključne besede: Evropska unija, gospodarsko pravo, konkurenca, konkurenčno pravo, varstvo konkurence, program prizanesljivosti, odpustitev globe, znižanje globe, kartel, organ varstva konkurence
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 275; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (158,55 KB)

8.
Ustanovitev Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence
Martina Repas, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: varstvo konkurence, konkurenčno pravo, institucije, Slovenija
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 240; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (60,42 KB)

9.
Konkurenčno kazensko in prekrškovno pravo
Miha Šošić, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Pri prekrškovnem in kazenskem sankcioniranju konkurenčnopravnih kršitev se odpirajo številni problemi, saj je poleg konkurenčnopravnih izhodišč potrebno upoštevati tudi posebnosti kaznovalnega prava, zlasti garancije, ki so potrebne za varstvo fizičnih in pravnih oseb pred zlorabo državne oblasti. Osrednjo vlogo pri tem imajo načelo zakonitosti in procesna jamstva, katerih namen je zagotavljanje poštenega prekrškovnega in kazenskega postopka. Avtor ugotavlja, da pri slovenski ureditvi konkurenčnega prekrškovnega in kazenskega prava številni problemi ostajajo odprti, tako z vidika materialnopravnih kot postopkovnih rešitev.
Ključne besede: konkurenčno pravo, prepovedano omejevanje konkurence, nelojalna konkurenca, prekrški, kazniva dejanja, načelo ne bis in idem
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 270; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (362,04 KB)

10.
Prikrojevanje ponudb v postopkih javnega naročanja v konkurenčnem pravu EU
Nina Dajčman, 2018, magistrsko delo

Opis: Omejevanje konkurence in s tem kršitev pravil konkurenčnega prava je razširjeno tudi na področje prava javnega naročanja in lahko privzema različne oblike. V magistrskem delu je obravnavana ena najbolj razširjenih oblik zatiranja naravnega stanja konkurence v postopkih oddaje javnega naročila in sicer t. i. prikrojevanje ponudb (bid rigging). Prikrojevanje ponudb predstavlja obliko omejevalnega ravnanja podjetij (kartela), pri kateri podjetja medsebojno sodelujejo in izkrivljajo konkurenco pri predložitvi ponudb v postopkih javnega naročanja. Magistrsko delo preučuje interakcijo med konkurenčnim pravom in pravom javnega naročanja ter možne tehnike odkrivanja in preprečevanja pojava prikrojevanja ponudb. Avtorica ugotavlja, da je k tesnejši povezami med obravnavanima pravnima področjema, med drugim, močno pripomogla izrecna opredelitev načela konkurence v Direktivi 2014/24/EU o javnem naročanju. Postopki javnega naročanja so zaradi svojih eminentnih lastnosti še posebej izpostavljeni ravnanjem prikrojevanja ponudb. Eno temeljnih načel javnega naročanja je namreč načelo transparentnosti, ki ima pomembno vlogo pri preprečevanju koruptivnih dejanj, na drugi strani pa prav preglednost postopka povečuje možnosti, da bodo konkurenti potvarjali razpisne ponudbe in s tem izključili konkurenco na trgu. Pomembno je, da se vzpostavi ustrezno ravnovesje med transparentnostjo in preprečevanjem prikrojevanja ponudb, ki bo omogočalo optimalno izpolnjevanje tako ciljev prava javnega naročanja kot tudi ciljev konkurenčnega prava. Obenem nam spoznanja kažejo, da ima pri uspešnem odkrivanju in preprečevanju prikrojevanja ponudb najpomembnejšo vlogo naročnik v sodelovanju z organom za varstvo konkurence. Učinkovit boj zoper takšno kartelno delovanje je mogoče zagotoviti le, če se vzpostavi ustrezen mehanizem sodelovanja med akterji postopka javnega naročanja (naročniki in ponudniki) ter organi za varstvo konkurence. Nadalje, naročnike je potrebno glede odkrivanja in preprečevanja nedovoljenih praks prikrojevanja ponudb dodatno izobraziti, pri čemer so v veliko pomoč Smernice OECD za bojevanje proti dogovorjenemu oddajanju ponudb v javnih naročilih.
Ključne besede: Konkurenčno pravo EU, omejevanje konkurence s sporazumi, kartel, prikrojevanje ponudb, določanje cene, javno naročanje.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1208; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici