| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTVO STRANKE V UPRAVNEM POSTOPKU V ITALIJI
Nensi Bašin, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je vsebinsko razdeljena na dva dela, ki povzemata dve časovni dimenziji varstva stranke upravnega postopka v Italiji. V prvem delu je skozi ureditev splošnega postopka za izdajo upravne odločbe obravnavano vnaprejšnje varstvo stranke. Predmet drugega dela pa je naknadno varstvo stranke, ki se uresničuje z uporabo sodnih in nesodnih pravnih sredstev, ki so ji na voljo za razveljavitev oziroma spremembo odločbe.
Ključne besede: stranka, uprava, Državni svet, sodišče, odločba, pritožba, pravno sredstvo.
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 1711; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (466,09 KB)

2.
SODNO VARSTVO PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA
Urška Graj, 2011, diplomsko delo

Opis: Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je ustavna kategorija. Prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do sodnega varstva) določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Medtem, ko je pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja torej del ustavne pravice do sodnega varstva, pa je pravica do sojenja v razumnem roku del pravice do poštenega sojenja iz 1. odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pravica zagotavlja vsakomur, ki je stranka v postopku pred sodiščem, sodno odločitev v razumnem roku. Pojem »razumni rok« je pravni standard, ki se določa glede na okoliščine konkretnega primera. Te okoliščine so predvsem: kompleksnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, pritožnikovo ravnanje, način, na katerega je bila zadeva obravnavana pred pristojnimi organi in narava spora ter njegov pomen za pritožnika. V diplomskem delu je predstavljena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter njena pravna ureditev po Ustavi RS, Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljen tudi postopek za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na hipotetičnem praktičnem primeru. V okviru tega so predstavljeni osnutki nadzorstvene pritožbe, rokovnega predloga, zahtevka za pravično zadoščenje, tožbe in pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Na podlagi dosedanje sodne prakse je ugotoviti, da je Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja doprinesel k učinkovitejšemu varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Ključne besede: pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, pravično zadoščenje tožba, pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice, učinkovito pravno sredstvo.
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 6401; Prenosov: 906
.pdf Celotno besedilo (691,82 KB)

3.
ISKANJE RESNICE V KAZENSKEM POSTOPKU
Peter Tkalec, 2013, diplomsko delo

Opis: S pojmom resnice se ukvarja predvsem filozofija, sposojajo pa si ga tudi druge znanosti in stroke. Tako je pojem resnice najprej filozofska kategorija, šele nato moralno-etična, psihološka, pravna … V filozofiji se je oblikovalo več skupin teorij resnic, najbolj znane so korespondenčne, varčne in epistemske teorije resnice. Za pravo, predvsem civilno, je značilna konsenzualna teorija resnice, za kazensko pa, tako trdi večina avtorjev, korespondenčna. Korespondenčna teorija resnice ima za resničen tisti stavek, ki je skladen z realnostjo. Vendar je v kazenskem procesnem pravu preveč zavestnih odstopanj od realne slike, zato je primerneje govoriti, da v kazenskem procesnem pravu velja ena od epistemskih teorij resnice, in sicer konstruktivistična. Slednja še vedno priznava veljavo korespondenčni, a hkrati opozarja tudi na aktivno udeležbo človeka pri oblikovanju končne resnice. Največje ovire pri iskanju resnice v kazenskem postopku predstavljajo dokazne prepovedi, ki ščitijo predvsem človekove pravice, poleg teh pa poznamo še nekatere druge ovire, ki ne izhajajo nujno iz zakona, temveč so človeške narave.
Ključne besede: resnica, kazenski postopek, dokazne prepovedi, procesne pravice, konstruktivizem, obdolženec, pravno sredstvo
Objavljeno: 15.04.2013; Ogledov: 1728; Prenosov: 328
.pdf Celotno besedilo (641,69 KB)

4.
DOLŽNOST POSTAVITI VPRAŠANJE ZA PREDHODNO ODLOČANJE SODIŠČU EU
Mateja Veingerl, 2013, diplomsko delo

Opis: Sodišče EU je na predlog nacionalnih sodišč pristojno za predhodno odločanje glede razlage Pogodb, ter glede veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij EU. Postopek predhodnega odločanja je mehanizem dialoga med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU. Po splošnem pravilu imajo nacionalna sodišča pravico, da predlagajo predhodno odločanje. Vendar, če se vprašanje EU postavi pred nacionalnim sodiščem, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, potem je slednje dolžno predložiti zadevo Sodišču EU. Poleg tega, če se pred nacionalnim sodiščem postavi vprašanje glede veljavnosti prava EU, se dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje v skladu z doktrino Foto-Frost razširi tudi na nižja sodišča. Obstajajo določeni razlogi, ko nacionalno sodišče, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, ni vselej dolžno vložiti predlog za predhodno odločanje Sodišču EU. To je Sodišče EU odločilo v zadevi CILFIT. Če nacionalno sodišče opusti svojo dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU, so možne različne posledice: Komisija lahko vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v skladu s členom 258 PDEU; država članica je lahko odgovorna za plačilo škode, ki je nastala posameznikom; posameznik lahko vloži ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do zakonitega sodnika; in država članica je lahko odgovorna za kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija je do konca novembra 2013 vložila pet predlogov za predhodno odločanje. Slovenska sodišča so v preteklosti bila velikokrat deležna kritike, da niso aktivna pri vlaganju predlogov za predhodno odločanje. Še več, slovenska sodišča so bila pravzaprav zadnja, ki so postavila vprašanje za predhodno odločanje. Torej, ali slovenska sodišča res negativno odstopajo od sodišč drugih držav članic pri postavljanju vprašanj za predhodno odločanje? Izmed vseh faktorjev presoje, ki lahko vplivajo na število postavljenih vprašanj za predhodno odločanje, je treba izpostaviti število prebivalcev posamezne države članice: večje število prebivalcev, pomeni večje število sodnih sporov in več potencialnih zadev, ki vsebujejo pravo EU. Vendar, četudi uporabimo slednji faktor pri primerjavi števila predlogov posameznih držav članic, so rezultati še vedno nesklepčni.
Ključne besede: postopek predhodnega odločanja, dolžnost predložiti vprašanje, sodišča v smislu člena 267(3) PDEU, pravno sredstvo, izjeme od dolžnosti, doktrina Foto-Frost, posledice neupoštevanja dolžnosti, število predlogov
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 4442; Prenosov: 869
.pdf Celotno besedilo (706,37 KB)

5.
Revizija kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča
Anja Felda, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen pojem revizije kot izredno pravno sredstvo, predvsem v praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče RS). Za lažje razumevanje je na začetku diplomskega dela opredeljen pojem pravnih sredstev. Navedena so tudi redna in izredna pravna sredstva in pojasnila, v čem se redna razlikujejo od izrednih pravnih sredstev. V drugem delu diplomske naloge se bom osredotočila na pojem revizije, razložila, katere so funkcije revizije, dotaknila se bom pojmov dopustnosti in dovoljenosti revizije, naštela bom revizijske razloge in predstavila, kako postopek z revizijo poteka. Osredotočila se bom tudi na pogoje, ki jih je potrebno izpolnjevati in upoštevati, da se revizija kot izredno sredstvo lahko uporabi. Poseben poudarek pri obravnavi revizije kot izrednega pravnega sredstva bom namenila tudi razlagi, zakaj le-ta ni zagotovljena z Ustavo Republike Slovenije , ki v 25. členu ureja pravico do pravnega sredstva, ampak marsikdo pozabi, da ta člen zajema le pritožbo ali drugo (redno) pravno sredstvo. Revizija pa je izredno pravno sredstvo ravno zato, ker omogoča poseg v pravnomočno odločbo sodišča, pravnomočnost pa je ustavnopravno varovan institut, ki ga ureja 158. člen Ustave RS, namenjen pa je varstvu pravnega reda s tem, da izključuje negotovost posameznika glede pravno urejenih razmerij, da prepreči ponavljanje postopka ter ponovno odločanje v isti zadevi, v kateri gre za isto stvar in za isto osebo, ne glede na to, ali je bila z odločbo zadeva pravilno rešena. V nadaljevanju bodo predstavljene tudi spremembe, ki jih je prinesla novela ZPP-D iz leta 2008, saj je reforma izrednih pravnih sredstev, revizije in zahteve za varstvo zakonitosti izhajala iz izhodišča, da mora Vrhovno sodišče RS skrbeti za razvoj in enotnost pravnega reda na splošno in s tem presegati pomen odločitev v konkretni zadevi. Zadnji del diplomskega dela bo obravnaval revizijo kot izredno pravno sredstvo v praksi Vrhovnega sodišča RS, s čimer bo predstavljen postopek in odločanje v zvezi z revizijo. Menim, da je predstavitev praktičnih primerov za boljše razumevanje samega pojma revizije kot izrednega pravnega sredstva nujna, saj bom tako najlažje prikazala kompleksnost ter različnost tega pojma od primera do primera.
Ključne besede: revizija, izredno pravno sredstvo, sodna praksa Vrhovnega sodišča, Zakon o pravdnem postopku
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1842; Prenosov: 347
.pdf Celotno besedilo (752,77 KB)

6.
Novosti revizije po noveli ZPP-E
Maja Ruhitel, 2017, magistrsko delo

Opis: Glavna sprememba revizije po Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, v nadaljevanju: novela ZPP-E) je ukinitev dovoljene revizije oziroma ukinitev vrednostnega kriterija, ki je avtomatsko pomenil dostop na vrhovno sodišče. S tem smo zavzeli bolj povezan in celosten pristop k obravnavanju zadev, kjer je edini kriterij dopuščene revizije pomembnost pravnega vprašanja, ki je obenem pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali razvoj prava preko sodne prakse. Pravila postopka so temu primerno spremenjena, sicer pa tek postopka ostaja bistveno enak. Novela ZPP-E je uvedla institut ločenih mnenj vrhovnih sodnikov, možnost javne obravnave na vrhovnem sodišču ter možnost javne razglasitve odločitve vrhovnega sodišča. Tudi razlogi za vložitev revizije so delno spremenjeni in določeni pregledneje. Opustitev vrednostnega kriterija pri postopku revizije ni novost v kontinentalnem sistemu, namreč Nemčija je tak pristop ubrala že več kot pred desetletjem. Tudi Ustavno sodišče RS se je že pred časom izreklo, da institut dovoljene revizije ne ustreza vlogi vrhovnega sodišča zato menim, da je bila taka sprememba pričakovana. Vrhovno sodišče je na tak način načeloma dobilo v roke »škarje in platno« v celoti, kajti zakon več ne določa, v katerih primerih je zadevo (ob izpolnjevanju še vseh ostalih predpostavk), zaradi vrednosti, nujno potrebno sprejeti v postopek obravnavanja. Učinke uvedbe ločenih mnenj in javne obravnave bo pokazal čas. Ločena mnenja sodnikov pripomorejo in stremijo k poglobljenemu študiju zadeve in možnosti popolne izjave sodnika v konkretnem primeru, uvajajo se pa po vzoru ločenih mnenj Ustavnega sodišča RS, medtem ko uvedba javnih obravnav prinaša neposredni stik s strankami. Tudi razlogi za vložitev revizije so rahlo spremenjeni oziroma poenostavljeni, kar je obenem prineslo tudi dobrodošlo nomotehnično, preglednejšo ureditev.
Ključne besede: novela, dovoljena revizija, dopuščena revizija, vrhovno sodišče, izredno pravno sredstvo
Objavljeno: 03.01.2018; Ogledov: 2050; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (743,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici