| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 23
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb
Nives Fink, 2018, diplomsko delo

Opis: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je temeljna pogodba o mednarodnem pravu o pogodbah med državami na mednarodni ravni. Sprejeta je bila 23. maja 1969 in do avgusta 2018 jo je ratificiralo 116 držav, še nekaj pa jih priznava njene dele. Kot temeljni pravni vir mednarodnega prava je pogosto predmet komentarjev, pregledov in znanstvenih člankov. Ti opravljajo ključne ali dopolnilne podporne naloge, zlasti v razvoju prava in oblikovanju primarnih virov, tako da združujejo in primerjajo različne interpretacije, s čimer tvorijo razpravo o predmetnem tekstu in omogočajo njegovo usklajevanje. Pregled in primerjava povzetkov komentarjev Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb potrjujejo, da opravljajo sekundarni viri ključno funkcijo umeščanja zadevnega primarnega vira v širši pravni, družbeni, politični, zgodovinski in razvojni kontekst ter nosijo visoko sintetično in analitično vrednost, ki zagotavlja učinkovitejšo uporabo vira v pravni praksi in usmerjenem razvoju prava.
Ključne besede: Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb, sekundarni pravni viri, pravni komentarji, mednarodna pogodba, mednarodno pravo
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 1459; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (531,21 KB)

2.
Avtonomija držav članic EU do podeljevanja socialnih dajatev državljanom drugih držav članic
Mojca Muhič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati avtonomijo držav članic pri podeljevanju socialnih dajatev državljanom drugih držav članic EU. Izhajam iz tega, da je temelj evropskega povezovanja pravica do prostega gibanja državljanov EU, ki je tudi ena izmed temeljnih svoboščin. Prosto se lahko gibljejo ekonomsko aktivne osebe in ekonomsko neaktivne osebe. V Evropski uniji (odslej EU) je zagotovljeno prosto gibanje delavcev, ki vključuje odpravo vsakršne diskriminacije na podlagi državljanstva delavcev držav članic EU. Delavec (ekonomsko aktivna oseba) ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v skladu s pravili, ki jih določajo pravo EU ter nacionalne zakonodaje in običaji. Do teh prejemkov ima pravico v enaki meri kot državljani države gostiteljice. Ekonomsko neaktivnim osebam iz drugih držav članic, pa država članica EU ni dolžna podeliti teh pravic. To je odvisno od držav članic EU in njihove avtonomije, ki je determinirana z novejšo sodno prakso, na katero so znatno vplivale javne razprave o migracijski politiki. Posledično se je v zadnjem obdobju pojavilo v veliko državah članicah EU tudi prepričanje, da ljudje migrirajo predvsem zaradi pridobivanja socialnih ugodnosti, ki vključujejo socialne pravice in dajatve. Zato so države članice EU otežile pogoje za pridobivanje teh pravic. V nedavnih razsodbah Sodišča EU se je razsodilo, da države članice EU omejijo pridobitev nekaterih socialnih dajatev drugim državljanom EU, da bi zaščitile nacionalno blaginjo in s tem znatno povečale svojo stopnjo avtonomije. Sodišče EU je izpostavilo, da je pravica do prebivanja za več kot tri mesece pogojena s tem, da imajo državljani drugih držav članic EU dovolj sredstev zase in za svoje družinske člane in da med njihovim prebivanjem ne bodo postali breme sistema socialne pomoči. Država gostiteljica EU pa tudi ni dolžna podeliti pravice do socialne pomoči v prvih treh mesecih prebivanja.
Ključne besede: socialne pravice in dajatve, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, sekundarni pravni viri, Sodišče EU, Komisija EU, zadeva Dano, zadeva Alimanović, zadeva García-Nieto, socialni turizem.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 919; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (880,36 KB)

3.
Precedens v slovenskem pravu
Luka Kreitner, 2018, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovinski razvoj sta se razvila dva velika pravna sistema. Anglo-ameriški pravni sistem temelji na sodniškem pravu in kazuističnem pravnem mišljenju, rimsko-germanski pravni sistem (kontinentalni pravni sistem) pa temelji na kodificiranem pravu in deduktivni pravniški miselnosti. Precedens v anglo-ameriškem pravu velja za formalni pravni vir, nasprotno pa se v rimsko-germanskem pravnem sistemu ustaljeni in enotni sodni praksi, ki velja za šibkejšo obliko precedensa, takšne vloge ne priznava. V zadnjih letih pravnega razvoja, se institut ustaljene sodne prakse vse bolj približuje formalnemu pravnemu viru, v določenih primerih pa kot tak celo učinkuje. Sodna praksa je del prava, prav tako pa je vsakršna koli uporaba prava nujno tudi njegovo ustvarjanje. Sodna praksa pomembno vpliva na odločanje slovenskih sodišč. Najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustaljene in enotne sodne prakse ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot redna instanca sodstva in Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot ustavna instanca sodstva. Ustavno sodišče se z materialno pravilnostjo odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse ne ukvarja oziroma za to sploh ni pooblaščeno. Ustavno varstvo seže le do procesnih jamstev, kar pomeni, da je potrebno vsak odstop od ustaljene sodne prakse dovolj tehtno obrazložiti. Republika Slovenija je z vključevanjem v mednarodne organizacije in članstvom v Evropski uniji, odprla svoj pravni sistem različnim pravnim vplivom. Odločbe Sodišča EU in postopki predhodnega odločanja veljajo kot neke vrste precedens. Pravni red EU je eden izmed boljših dokazov, da lahko tudi v rimsko-germanski pravni družini vzporedno obstaja obe vrsti formalnih pravnih virov. Pravo EU dokazuje, da je sodba ne samo zaželena, ampak tudi nujna kot formalni pravni vir prava tudi v rimsko-germanskem pravu.
Ključne besede: precedens, enotna in ustaljena sodna praksa, formalni pravni viri, enakost pred zakonom, sodstvo, pravna varnost, sodišče
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1469; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
PRAVNI VIRI ZA VZPOSTAVITEV IN DELOVANJE FUNKCIJE SKLADNOSTI IN ETIČNOSTI POSLOVANJA V GOSPODARSKI DRUŽBI
Urška Zupančič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Naloga se nanaša na eno izmed temeljnih vprašanj pri vzpostavitvi in delovanju funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, kot novi funkciji upravljanja oziroma funkciji sistema notranjih kontrol v gospodarski družbi, in sicer opredelitvi ustreznih virov, ki so podlaga za njeno vzpostavitev in delovanje. Z zadnjimi spremembami zakonodaje s področja zavarovalništva, bančništva in trga vrednostnih papirjev so bile v slovenski pravni red prenesene določbe zakonodaje EU, ki družbam iz omenjenih panog nalagajo dolžnost vzpostavitve funkcije skladnosti poslovanja oziroma organiziranje službe za skladnost in etičnost poslovanja. Iz analize zadevne zakonodaje izhaja, da le ta ne opredeljujejo vseh elementov, ki naj bi skladno z domačimi in tujimi avtonomnimi viri, dobro prakso ter teorijo predstavljali ključne elemente sistema skladnosti in etičnosti poslovanja. Zakonodajalec za gospodarske družbe iz drugih panog izrecno ne zahteva vzpostavitve funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, je pa na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, posredno v okviru zahteve, da družba izvaja ukrepe upravljanja s tveganji, možno posredno izpeljati dolžnost vzpostavitev funkcije skladnosti poslovanja. Zagotavljanje oziroma nadzor nad zakonitostjo poslovanja v ožjem smislu skladnosti poslovanja, pa je naloga članov organov vodenja oziroma nadzora, ki izhaja iz splošne dolžnosti delovanja organov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Pri konkretni opredelitvi katere vire mora posamezna družba uporabiti kot pravni okvir za vzpostavitev in delovanje funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, se skladno s teorijo uporabi različne dejavnike kot so velikost družbe, panogo v kateri deluje družba, pravnoorganizacijska oblika, stopnjo internacionalizacije ter pomembnejša tveganja, ki jim je izpostavljena. Enoznačnega odgovora za vse družbe namreč ni, saj ne obstojijo univerzalni pravni viri, z upoštevanjem katerih bi bile izpolnjene dolžnosti družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, glede vzpostavitev in delovanja učinkovitega sistema skladnosti poslovanja. Regulatorni okvir in vire za funkcijo skladnosti in etičnosti poslovanja se lahko razvrsti v dve kategorij, in sicer na zakonske obveze, kršitev katerih se sankcionira s strani sodnih in nadzornih organov ter prostovoljne zaveze, ki povečujejo ugled družbe ter znižujejo tveganje za neskladnost. Najbolj splošni so različni nacionalni in mednarodni standardi s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, kot je to mednarodni standard ISO Compliance management systems – Guidelines (19600:2014) ter avtonomni viri kot so Slovenske smernice korporativne integritete. Sklepno je opredeljenih sedem glavnih elementov učinkovitega sistema skladnosti poslovanja, ki po mnenju avtorice, ne glede na sektor gospodarske družbe štejejo za temeljne. Opredeljeni so s pomočjo obravnavnih zakonskih virov s finančnega področja, mednarodnih standardov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, slovenskih in tujih avtonomnih virov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja ter korporativnega upravljanja. V povezavi z viri je obravnavno še vprašanje pomena učinkovitega sistema skladnosti in etičnosti poslovanja z vidika odškodninske in kazenske odgovornosti gospodarske družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, v zvezi s čimer je izrecno izpostavljen standard potrebne skrbnosti članov organov vodenja in nadzora glede dolžnosti, ki jih le ti imajo v povezavi z vzpostavitvijo in delovanjem funkcije skladnosti poslovanja in tako lahko predstavlja tudi razlog za razbremenitev njihove odgovornosti. V povezavi z razbremenitvijo odškodninske odgovornosti članov organov vodenja oziroma nadzora je analizirana tudi možnost uporabe pravila podjetniške presoje, in sicer presoja odločitve organa vodenja oziroma nadzora glede načina vzpostavitvi funkcije oziroma sistema skladnosti in obsega njenih nalog.
Ključne besede: skladnost in etičnost poslovanja, pravni viri, sistem notranjih kontrol, trden in zanesljiv sistem upravljanja, kodeks ravnanja, etični kodeks
Objavljeno: 16.02.2017; Ogledov: 2118; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

5.
Študijsko gradivo pri predmetu Avtonomni gospodarski posli
Jerneja Prostor, 2016, drugo učno gradivo

Opis: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Avtonomni gospodarski posli na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Študenti so z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Obligacijski zakonik, Konvencijo Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajsko konvencijo), avtonomne pravne vire in domačo ter tujo sodno prakso. Sklic na vire teh primerov skupaj z literaturo, ki jo je treba uporabiti pri študiju, je v zbirki vaj naveden pri posameznih nalogah in na koncu v seznamu literature. Zbirka obsega vaje z naslednjih področij: sklenitev pogodbe, spremenjene okoliščine in višja sila, omejitev in izključitev odškodninske obveznosti, pogodbena kazen, bančna garancija in dokumentarni akreditiv, uporaba ter sankcije za kršitev pogodbe po Dunajski konvenciji.
Ključne besede: avtonomni pravni viri, sklenitev pogodbe, spremenjene okoliščine, odškodninska obveznost, bančni posli, Dunajska konvencija
Objavljeno: 18.01.2017; Ogledov: 1238; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
OMEJITEV LASTNINSKE PRAVICE S CILJEM MIRNEGA SOSEDSTVA
Maruša Zevnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga govori o omejitvah lastninske pravice na nepremičninah in ohranjanju sožitja med sosedi. Kljub temu da je lastninska pravica najvišja pravna oblast, ki jo ima pravni subjekt nad pravnim objektom, je hkrati omejena s pravicami drugih. Te omejitve lahko pridejo do izraza v sosedskih odnosih, kjer pogosto prihaja do trenj med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin. Mirno sobivanje se lahko zagotovi s poznavanjem posameznih pravnih institutov, ki posameznika ozaveščajo o njegovih pravicah in dolžnostih. V diplomskem delu je zajeta predstavitev lastninske pravice, zgodovina in razvoj lastninske pravice ter njena mednarodnopravna in ustavnopravna ureditev. Predstavljen je tudi pojem posesti, saj v vsakdanjem življenju ljudje pogosto zamenjujejo pojem lastninske pravice s posestjo. Na splošno so opredeljene omejitve lastninske pravice, tako v javnopravnem interesu kot tudi zasebnopravnem interesu. Sosedske odnose ureja več virov, zato so predstavljeni tudi bistveni pravni viri, zgodovina in načela sosedskega prava. Velik del diplomskega dela je namenjen posameznim institutom sosedskega prava, kot so imisije, gradnja čez mejo nepremičnine, uporaba meje, nujna pot, drevo na meji, zasledovanje živali čez mejo nepremičnine in ostali. V zadnjem delu diplomske naloge je zajeto pravno varstvo z opisom najpomembnejših tožb, s katerimi lahko posameznik rešuje spore pred sodiščem, kadar težav s sosedi ni mogoče urediti na miren način z medsebojnim dogovorom.
Ključne besede: lastninska pravica, posest, pravni viri, omejitve lastninske pravice, načela sosedskega prava, sosedski odnosi, imisije, meja, pravno varstvo.
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1017; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (667,08 KB)

7.
SISTEMATIČEN PRIKAZ IN POMEN PRAVNIH VIROV EU
Anja Cigula, 2014, diplomsko delo

Opis: Minilo je že celo desetletje, odkar je Republika Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. Evropska unija je zveza evropskih držav, ki je bila ustanovljena leta 1992 s Pogodbo o Evropski uniji. Začetki združevanja držav pa segajo daleč nazaj. Slovenija je postala članica Evropske unije 1. 5. 2004. Kot članica Evropske unije je morala prilagoditi in uskladiti notranjo zakonodajo z zakonodajo Evropske unije, saj so pravna pravila Evropske unije nadrejena nacionalnim pravilom držav članic. Poznavanje prava Evropske unije ni pomembno le za pravnike ali gospodarstvenike, pač pa za vse ljudi, saj smo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo postali državljani Evropske unije. V diplomski nalogi bom predstavila zgodovinski nastanek, namen in vlogo Evropske unije, primarne in sekundarne pravne vire Evropske unije ter slovenske pravne vire. V praktičnem delu pa bom predstavila, kako je potekal postopek pridružitve Hrvaške kot najnovejše članice v Evropsko unijo. Opravila bom primerjavo med slovenskimi pravnimi viri in pravnimi viri Evropske unije ter primerjala slovensko in hrvaško pogodbo o pristopu k Evropski uniji.
Ključne besede: Evropska unija, pravo EU, pravni viri, primarno pravo, sekundarno pravo, slovenski pravni viri
Objavljeno: 24.10.2014; Ogledov: 1394; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (502,01 KB)

8.
PSIHIČNO NASILJE NAD ŽENSKAMI V DRUŽINI
Maja Šešerko, 2014, diplomsko delo

Opis: Družina predstavlja varno celico, kamor se posamezniki zatekajo pred krutim svetom, a v večini primerov temu ni tako. Največ psihičnega, fizičnega in spolnega nasilja se zgodi ravno v družini. Nasilje nad ženskami v družini je posledica splošnega prepričanja skozi celotno zgodovino, saj so ženske nekoč veljale za lastnino moža in je imel mož nad njimi ter otroki popolno oblast. Da je nasilje nad ženskami v družini velik problem, se kaže tudi v sprejetju številnih pravnih aktov, tako na mednarodni ravni kot na ravni EU, saj je nasilje nad ženskami v družini ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic. Republika Slovenija je naredila velik korak na tem področju s sprejetjem Zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008, kjer je opredelila vse oblike nasilja v družini. Najmanj opazna oblika nasilja v družini je psihično nasilje, kjer partner s tišino, grožnjo, zmerjanjem in drugimi oblikami vedenja doseže pri partnerki tisto kar želi. Psihično nasilje je huda oblika nasilja, saj lahko pri ženski pusti dolgoročne posledice, ki se kažejo tudi na njenem zdravju. Organi, ki se v Republiki Sloveniji borijo proti nasilju nad ženskami, so predvsem policija, centri za socialno delo in nevladne organizacije.
Ključne besede: Nasilje nad ženskami v družini, psihično nasilje nad ženskami v družini, mednarodni pravni viri, viri EU, slovenska zakonodaja na področju nasilja nad ženskami v družini.
Objavljeno: 06.10.2014; Ogledov: 1425; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (496,93 KB)

9.
PRAVNI VIDIK TRGA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Jerneja Šepetavc, 2014, diplomsko delo

Opis: Z evropsko energetsko politiko, ki je dandanes pogosto v ospredju politik EU, se je počasi razvijal trg električne energije. V diplomskem delu bom predstavila razvoj trga električne energije, pravni vidik notranjega trga EU in postopek liberalizacije trga električne energije. Razvoj trga električne energije je še vedno v postopku in še ni dokončan. Elektrogospodarstvo lahko svoj uspeh doseže zgolj s sprejetjem ustrezne zakonodaje. Države članice pa so dolžne v svoj pravni red poleg nacionalne zakonodaje implementirati tudi evropsko zakonodajo. Pri prenosu evropske zakonodaje se posamezne države, med njimi tudi Republika Slovenija, spopadajo z različnimi težavami. Namen uvodnega dela diplomske naloge je predstaviti evropsko energetsko politiko ter izpostaviti pravni okvir elektrogospodarskega sistema in konkurenčnosti na omenjenem področju. V diplomskem delu predstavljam tudi obnovljive vire električne energije v EU in Republiki Sloveniji. Učinkovita raba obnovljivih virov energije pozitivno vpliva tudi na gospodarsko rast, saj bi tovrstna industrija lahko povečala zaposlitvene zmožnosti. Ravno tako bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja. V nadaljevanju predstavljam slovensko energetsko politiko, kako poteka razvoj trga električne energije na slovenskem ozemlju. Analizirati želim dogajanje na trgu električne energije, prilagajanje nacionalne zakonodaje ter sprejemanje sprememb na področju energetike. V zaključnem delu povzamem skupno problematiko trga električne energije na evropski in slovenski ravni.
Ključne besede: trg električne energije, liberalizacija trga, energetski zakon, dobava električne energije, konkurenca trga električne energije, energetska politika EU, notranji trg EU, obnovljivi viri električne energije, pravni vidik elektrogospodarstva.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1151; Prenosov: 261
.pdf Celotno besedilo (662,87 KB)

10.
DELITEV NEPREMIČNINE V SODNEM POSTOPKU
Boris Grivić, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj oziroma namen diplomske naloge je prikazati postopek in rešitve problemov v primerih, ko med solastniki ni mogoča sporazumna delitev stvari s poudarkom na nepremičninah. Opisal bom temeljne pojme glede nepremičnine in posesti, saj je njihovo razumevanje nujno za sam opis kasnejšega postopka, prav tako pa je potrebno orisati njihov nastanek v zgodovini. V diplomskem delu bom preučil, kako se določeni instituti stvarnega prava z delitvijo nepremičnine prepletajo (hipoteka, služnost ...), in situacije oziroma rešitve, ki nastanejo pri takem prepletu. Delitev nepremičnine v sodnem postopku bo prikazana tudi skozi prizmo sodne prakse.
Ključne besede: 2.1. DEFINICIJA NEPREMIČNINE 2.2. POJEM LASTNINSKE PRAVICE 3. PRAVNI VIRI, KI UREJAJO DELITEV SOLASTNINE NEPREMIČNINE 3.1. MATERIALNO PRAVO 3.2. PROCESNO PRAVO 3.3. SODNA PRAKSA 4. NEPRAVDNO PRAVO IN POSTOPEK 4.1. NAČELA NEPRAVDNEGA POSTOPKA 4.2. UDELEŽENCI 4.3. NAPOTITEV NA PRAVDO 4.4. PRAVNA SREDSTVA 5. POJEM SOLASTNINE 5.1. SPLOŠNO O SOLASTNINI 5.2. UPRAVLJANJE S SOLASTNINO NA NEPREMIČNINI 5.3. POSEST IN SOPOSEST 6. NAČINI DELITVE NEPREMIČNINE V SOLASTI 6.1. FIZIČNA DELITEV NE
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 1734; Prenosov: 362
.pdf Celotno besedilo (555,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici