| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odprta pravna in etična vprašanja glede legalizacije medicinske konoplje za uporabo v paliativni oskrbi : magistrsko delo
Vesna Žebrek, 2022, magistrsko delo

Opis: Konoplja velja za učinkovito rastlino, ki se lahko uporablja v prehrambni, industrijski in medicinski panogi. Njene pozitivne učinke so potrdile tudi določene raziskave ter tako pripomogle k postopni legalizaciji konoplje, ki je potekala na mednarodni, evropski in nacionalni ravni. Uporaba konoplje se je tako zakonsko uredila za medicinske, znanstveno-raziskovalne in učne namene. Ob delni zakonski ureditvi uporabe konoplje pa se postavi vrsto pravnih in etičnih vprašanj. Predvsem je za vsakega posameznika pomembno, za katera zdravstvena stanja se bo lahko uporabljala. Različna farmacevtska podjetja so že začela razvijati zdravila na osnovi konoplje, ki lajšajo simptome določenih bolezni, ampak so za posameznika težko dostopna zaradi nacionalnih ureditev, ki določajo avtorizacijo zdravila. Takšna ureditev močno vpliva na terminalno bolne, ki potrebujejo takojšnjo pomoč. Rešitev za takšne bolnike bi bila v legalizaciji gojenja konoplje, saj bi tako hitreje prišli do sestavin, ki so potrebna za zdravila in hkrati zmanjšala odvisnost od uvoza. Takšna ureditev ni samo pri nas, ampak velja za vse članice Evropske unije in podpisnice različnih mednarodnih konvencij. Iz primerjalno pravne analize je razvidno, da v državah članic Evropske unije velja standard, ki ga morajo spoštovati pri urejanju legalizacije konoplje. Za razliko od evropske ureditve, imajo v zvezni državi Kalifornija celovito urejeno področje uporabe, posedovanja in gojenja konoplje za medicinsko in za rekreativno (osebno) uporabo. Poleg pravnih vprašanj se ob urejanju delikatnega področja postavljajo tudi določena etična vprašanja, ki posledično vplivajo na zakonsko ureditev. Predvsem se postavljata dve glavni vprašanji, in sicer kdaj končati zdravljenje terminalnega bolnika in začeti lajšati bolečine in zakaj je konoplja uvrščena pod substance, ki jih je potrebno strogo regulirati, medtem ko so druge substance, ki močno vplivajo na človeško telo, prosto dostopne. Raziskovanje vplivov konoplje na človeško telo je v polnem razsegu, zato bo moralo pravo slediti novim dokazom in celovito urediti to področje. Pomembno je, da bo zakonodajalec ob sprejemanju ali dopolnjevanju zakonov prisluhnil zdravstveni in farmacevtski stroki.
Ključne besede: medicinska konoplja, paliativna oskrba, pravni vidik, etični vidik, zakonodaja, lajšanje bolečin, pozitivni učinki.
Objavljeno v DKUM: 22.09.2022; Ogledov: 756; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (895,61 KB)

2.
PRAVNI UČINKI ZEMLJIŠKOKNJIŽNEGA DOVOLILA
Tine Janžek, 2016, diplomsko delo

Opis: Za vpis pravice v zemljiško knjigo sta potrebna zevezovalni in razpolagalni posel. Razpolagalni pravni posel predstavlja zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijska klavzula), ki je izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu mora biti overjen. Zemljiškoknjižno dovolilo mora vsebovati podatke o imetnikih in pridobiteljih pravic, ter podatke o nepremičnini, na katero se vpis nanaša. Zemljiškoknjižnega dovolila ni dopustno pogojevati z roki in pogoji. Vendar tudi pri tej kogentni ureditvi obstajajo izjeme, v obliki pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darila za primer smrti. Podlaga za vknjižbo pa niso le listine, ki vsebujejo zemljiškoknjižno dovolilo, pač pa enake učinke kot listinam z zemljiškoknjižnim dovolilom zakon pripisuje tudi vrsti drugih listin. Razpolagalni posel ni strogo osebne narave, zato je možno dati pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Pooblastilo mora biti v pisni obliki in podpis pooblastitelja mora biti notarsko overjen. Postopek overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu vsebuje različne mehanizme, ki varujejo interese strank in zagotavljajo pravno varnost, ter hkrati varujejo javni interes. Zemljiškoknjižno dovolilo je dvostranski posel, kar pomeni, da je za njegov nastanek potrebno soglasje volj obeh strank, je tudi kavzalni posel, kar pomeni da je njegova veljavnost odvisna od veljavnosti/neveljavnosti zavezovalnega posla, ki je podlaga za njegovo izstavitev. Z izročitvijo listine z vsebino zemljiškoknjižnega dovolila in overjenim podpisom odsvojitelja pridobitelju, je razpolagalni posel sklenjen. V tem trenutku preidejo upravičenja iz pravice, ki se prenaša z zemljiškoknjižnim dovolilom v premoženjskopravno sfero pridobitelja, vendar učinkujejo le relativno zoper odsvojitelja. Pridobitev pravice začne v polnem obsegu učinkovati šele z vpisom v zemljiško knjigo.
Ključne besede: Zemljiškoknjižno dovolilo, pravni učinki, notarska overitev, pričakovana pravica
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 4030; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (598,59 KB)

3.
Vloga aktov mehkega prava v Evropski uniji (Pravni in institucionalni vidiki uporabe in pojav hibridnih pravnih področij)
Verena Rošic Feguš, 2015, doktorska disertacija

Opis: Sprejemanje pravnih odločitev v EU je danes zaznamovano z več medsebojno različnimi postopki odločanja, kar se inter alia odraža v raznoliki normativni naravi pravnih aktov kot njihovih rezultatov. V okviru »nove zakonodajne kulture«, v ozadju katere stoji kriza učinkovitosti zakonodaje EU, naraščajoča kompleksnost izzivov, togost in zamudnost zakonodajne metode in nezadovoljivost implementacije teh pravil v nacionalne pravne rede, EU spodbuja uporabo aktov mehkega prava, vendar ob tem istočasno poudarja, da tradicionalna (klasična) zakonodajna metoda EU ostaja osrednji (pa vseeno ne izključen) način reguliranja pravnega sistema EU. V smislu načinov regulacije in pravne narave aktov je zato normativno okolje EU dinamičen regulativni okvir. Vzvod za »rojstvo« mehkega prava na določenem pravnem področju predstavlja raznolikost interesov držav članic in EU oziroma iz tega razloga ustvarjena politična konfliktnost področja, ki preprečuje potrebno stopnjo soglasja za sprejem zavezujočih pravnih aktov. Kljub slednjemu pa gre v okviru aktov mehkega prava za pravo (in ne za politiko) ter za pravna pravila brez sankcije v strogem pomenu besede, pri čemer je, ob obstoju specifičnih okoliščin, njihov mehanizem izvrševanja identičen mehanizmu izvrševanja zavezujočih pravnih pravil, posledično pa v končnem rezultatu za države članice razlike v dejanski praksi ni. Zavezujoče pravo namreč mehkemu pravu nudi senco hierarhije, ko se »prošnja« mehkega prava za upoštevanje izjalovi (t.i. »prostovoljna prisila«): gre za kreativno pravotvorje oziroma ustvarjanje prava z ravnanjem, ki se na eni strani izogne klasični zakonodajni metodi EU, na drugi strani pa po sprejemu mehanizme izvrševanja tistih aktov, sprejemu katerih se je z obidom zakonodajne metode izognila (zavezujočega prava), dejansko uporabi za varstvo tako sprejetih mehkih pravil. Po empirični raziskavi treh pravnih področij EU, razlikujoč se po vsebini in vrsti pristojnosti EU za sprejem ukrepov (področje državnih pomoči, področje varstva okolja in področje pogodbenega prava EU) je izpeljan zaključek, da se mehko in zavezujoče pravo v pravnem sistemu EU ne izpodrinjata in ne tekmujeta za prevlado, temveč v dinamičnem razmerju sobivata in soobstojata. To tvori hibridna pravna področja EU, kjer je vloga mehkega prava na posameznem pravnem področju spremenljivka predpogojena s stopnjo politične konfliktnosti področja ter v odvisnosti od bistvenega razlikovalnega kriterija pristojnosti EU za ukrepanje. Zaradi nedemokratičnega postopka sprejema v določenih ozirih aktom te vrste primanjkuje demokratične legitimnosti, kar pa bi se z vpeljavo minimalnih procesnih standardov in razširitvijo pravil o dopustnosti ničnostne tožbe pred Sodiščem EU, kot predlagano v delu, dalo učinkovito odpraviti.
Ključne besede: Akti mehkega prava EU, nova zakonodajna kultura, politična konfliktnost pravnih področij EU, normativna intenziteta aktov mehkega prava, pravni in dejanski učinki mehkega prava, status mehkega prava v sodni praksi Sodišča EU, ustavna spornost mehkega prava z vidika temeljnih načel prava EU, soobstoj zavezujočega in mehkega prava, komplementarnost, hibridna pravna področja EU.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2015; Ogledov: 3304; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici