| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UMETNA PREKINITEV NOSEČNOSTI
Mojca Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je ena izmed delikatnih tem, ki buri duhove po vsem svetu. Zgodovinsko ni povsem jasno, kako pogosto se je razpravljalo o etiki umetne prekinitve nosečnosti, vendar se je splošno pravno urejanje začelo šele v 18. stoletju. Danes je umetna prekinitev nosečnosti povsod po svetu zdravstveno in socialno neželen ukrep za uravnavanje rojstev in predstavlja le izhod v sili. Kljub vsem modernim metodam kontracepcije in njihovi široki dostopnosti, ter večji informiranosti, še vedno ostajajo številna dekleta in ženske, ki zaradi najrazličnejših razlogov svojo nosečnost zaznavajo kot neželeno. Umetna prekinitev nosečnosti ostaja edino sredstvo za preprečitev rojstva po spočetju. Za oblikovanje stališča in podajanje vrednostnih sodb je pomembno, da smo dobro informirani, saj nam le to omogoča objektivnejšo in bolj kritično presojo o umetni prekinitvi nosečnosti, vpogled v nasprotujoče stališče pa nam pripomore k večji tolerantnosti do slednjega. Stališča do umetne prekinitve nosečnosti temeljijo na tehtanju različnih vrednot, te pa so največkrat povezane tudi z moralno obsodbo žensk, ki so pripravljene te vrednote kršiti iz lastnih bolj ali manj sebičnih razlogov.
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 5126; Prenosov: 1599
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

2.
PRAVICA DO SVOBODNEGA ODLOČANJA O ROJSTVU OTROK
Špela Škorjanc Podkrižnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Svobodno odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica in vloga države je, da zagotavlja možnosti za uresničevanje le-te. V zvezi z uresničevanjem te pravice omenjamo še vlogo zdravstva, ki omogoča človeku vse možnosti, s katerimi je mogoče v okviru zdravstvenega sistema uresničiti to pravico. Vsak človek lahko torej svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, lahko se v okviru te pravice odloči tudi, da do rojstva že spočetega otroka ne bo prišlo. Vemo, da v praksi ženska odloča o morebitni umetni prekinitvi nosečnosti oz. je ta odločitev v njeni domeni vsaj dokler izpolnjuje določene pogoje (do desetega tedna nosečnosti), kasneje pa o tem odločata komisiji I. in II. stopnje. Najpomembnejša v okviru uresničevanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je vendarle prevencija – kontracepcija, medtem ko splav velja za rešitev »v skrajni sili«. V zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok velja omeniti še pravico do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti. Ob zagotavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok pa lahko pride do konflikta s pravico zdravstvenih delavcev do »ugovora vesti«, kjer pa velja, da zaradi uveljavlja ugovora vesti ne sme biti ogroženo zdravje pacienta.
Ključne besede: pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, preprečevanje zanositve, kontracepcija, pravica ženske do umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka, zdravljenje neplodnosti
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3025; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (409,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici