| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ZAČASNE ODREDBE ZA ZAVAROVANJE DENARNE TERJATVE
Metka Žnuderl, 2013, diplomsko delo

Opis: Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve predstavljajo poslednje varstvo upnika v postopku zavarovanja terjatev, saj zagotavljajo ohranitev možnosti za izterjavo denarne terjatve v prihodnosti ali ohranitev obstoječega stanja z namenom, da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma uspeh bodoče izvršbe . Za njih je značilna hitrost in nujnost izdaje, začasna narava, vezanost na glavni postopek, veljavnost načela kontradiktornosti šele v ugovornem postopku, prepoved pokrivanja začasne odredbe s tožbenim zahtevkom in veljavnost načela kondemnatornosti zahtevka. Ozki domet členov (266. - 279. člen) in posledično smiselna uporaba preostalih določb Zakona o izvršbi in zavarovanju ter Zakona o pravnem postopku v praksi povzročata težave tako sodišču kakor tudi strankam postopka. Zakon namreč za njihovo izdajo določa (pre)stroge pogoje, ki se v predstavljeni sodni praksi v večini primerov tolmačijo restriktivno. Primeroma našteti ukrepi zavarovanja v 271. členu ZIZ načeloma ne povzročajo večjih težav. Zaplete se pri predlogih, ki gredo izven okvirjev primeroma naštetih sredstev zavarovanja. Predlagati je potrebno tako sredstvo, s katerim je mogoče doseči namen zavarovanja. Sodišče sprejme odločitev o začasni odredbi v obliki sklepa, zoper katerega je na voljo ugovor in pritožba. Vendar ugovor in pritožba ne zadržita postopka. V diplomi smo se tako dotaknili tudi tematike učinka sklepa o začasni odredbi, trajanja začasne odredbe in varščine. Varščina je zanimiva predvsem z vidika, ker predstavlja edino izjemo, ko se začasna odredba lahko izda, kljub temu, da niso izpolnjeni pogoji.
Ključne besede: začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, značilnosti, pristojnost sodišč, vsebina predloga, pogoji za izdajo, pravni standardi, sredstva zavarovanja, sklep o začasni odredbi, ugovor in pritožba, varščina, trajanje začasne odredbe.
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 5382; Prenosov: 1228
.pdf Celotno besedilo (818,12 KB)

3.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ S POUDARKOM NA PRESOJI OBJEKTIVNEGA POGOJA DODELITVE
Blanka Piperski, 2016, magistrsko delo

Opis: Dostop do učinkovitega in enakopravnega pravnega varstva se pojavlja kot pomembna sodobna tema, tako v nacionalnem kot tudi v mednarodnem pravu. V Sloveniji je, v skladu z Zakonom o brezplačni pravni pomoči, fizičnim osebam, ki so šibkejšega socialnega položaja, na pomembnih pravnih področjih zagotovljena pravica do sodnega varstva in s tem je sistemski zakon združil načela pravne in socialne države ter načelo enakosti pred zakonom. Do ureditve enovitega sistema v letu 2001 je državo, poleg ustavnih načel in zahtev Evropske unije ter Evropske konvencije o človekovih pravicah, vodila smotrnost ureditve, saj brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) materialnopravno in procesno ni bila urejena, temveč so bila določila razkropljena v različnih zakonih. Za dodelitev BPP mora vlagatelj izpolnjevati kumulativno dva kriterija, in sicer subjektivni kriterij (finančno premoženjski kriterij) in objektivni kriterij, ki določa, da ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja BPP, verjeten izgled za uspeh oziroma, da zadeva ni očitno nerazumna. Ob uspešnem izpolnjevanju pogojev se upravičencu zagotovi različna oblika BPP, in sicer plačilo stroškov sodnega postopka, kot so plačilo za sodnega izvedenca, tolmača, varščine, vendar BPP ne vključuje možnosti oprostitve plačila sodnih taks. Najpogosteje se upravičencu dodeli pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja, ki se največkrat zaupa v izvajanje odvetniku, ki po opravljeni storitvi vrne napotnico v kateri priglasi nastale stroške, ki se mu povrnejo le po polovični vrednosti, ki jo predpisuje Odvetniška tarifa. Po koncu postopka mora upravičenec, v kolikor je v postopku uspel in s tem pridobil premoženje, stroške BPP povrniti, prav tako je dolžan v primeru delnega uspeha ali neuspeha povrniti pravdne stroške nasprotni stranki, saj slednji niso zajeti v stroške, ki jih krije BPP. Osrednja tema naloge je presoja objektivnega pogoja pri dodelitvi BPP, saj prihaja v izvajanju BPP do težav, ker so pojmi, ki jih je potrebno upoštevati, zapisani kot pravni standardi, ki pa so nedefinirani in tako lahko, ob diskrecijski pravici službe za BPP, prihaja do neenakega obravnavanja vlagateljev za BPP in s tem do kršitve načela enakosti pred zakonom. Tako se postavlja vprašanje kako daleč lahko seže vsebinska odločba BPP pri presoji vsebinskega pogoja, brez da bi se ob tem prejudicirala celotna zadeva oziroma, da v sami odločbi ni spisana že meritorna sodba, brez izvedbe dokaznega postopka. Nadalje se zastavlja vprašanje, zakaj se presoja objektivnega pogoja morda ne vključi tudi v Zakon o sodnih taksah, saj prosilec, ki mu je bila prošnja za BPP zavrnjena zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja, lahko vloži predlog za oprostitev plačila sodnih taks, kjer pa se presoja le premoženjsko stanje prosilca. V nalogi sem pojasnila kako se pravni standardi, kot npr. verjetnost izgleda za uspeh, zadeva življenjskega pomena za prosilca, pričakovanje v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale, izvajajo v praksi in kaj to pomeni za samega prosilca v luči pravice do enakega obravnavanja strank ter sorazmerne porabe javnih sredstev, saj gre navsezadnje za nezanemarljivo visoke stroške, ki bremenijo državni proračun. Prav tako so podani predlogi za izboljšane zakonske ureditve pri izvajanju BPP in primerjalno pravna ureditev brezplačne pravne pomoči z Avstrijo.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, objektivni pogoj, sodna taksa, pravni standardi
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 660; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
RAZLIKOVANJE MED POSREDNIMI IN NEPOSREDNIMI IMISIJAMI S PREGLEDOM SODNE PRAKSE
Andreja Kidrič, 2016, diplomsko delo

Opis: Imisije predstavljajo enega najtipičnejših institutov (stvarnega) sosedskega prava, ki je v Sloveniji oblikovano kot zakonska omejitev lastninske pravice. V začetnem poglavju so tako na kratko predstavljeni pojem lastninske pravice, njen razvojni premik od stroge absolutnosti do njene današnje socialne vezanosti in njena pozitivnopravna ureditev. Sledi predstavitev pojma sosedskega prava, našteti so viri sosedskega prava in podrobneje predstavljeno zasebno sosedsko pravo v Stvarnopravnem zakoniku in Obligacijskem zakoniku. Osrednji del diplomskega dela je namenjen stvarnopravni ureditvi imisij, od koder tudi izvira delitev imisij glede na način vplivanja na posredne in neposredne. Opredeljen je pojem imisij, zaradi lažjega razumevanja sodne prakse in prikaza spremembe v vsebinski opredelitvi imisij pa je prikazana tudi ureditev imisij v Občem državljanskem zakoniku in Zakonu o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Podana je klasifikacija imisij in v tem okviru tudi opredeljeno razlikovanje med posrednimi in neposrednimi imisijami z vidika pravne teorije in sodne prakse. Razloženi so pravni standardi posrednih imisij in predstavljeno je stvarnopravno varstvo pred imisijami, ki se uveljavlja z negatorno tožbo. V slovenskem pravu civilnopravna ureditev imisij temelji na dveh pravnih podlagah, klasični stvarnopravni in obligacijskopravni. Obe pravni podlagi se pomembno dopolnjujeta in ju je treba razumeti v medsebojni povezavi. Iz tega razloga je predstavljeno tudi obligacijskopravno varstvo pred imisijami in drugimi oblikami povzročanja škode, škodne nevarnosti in nedopustnega vznemirjanja. Ponovno je poseben poudarek na razlagi pravnih standardov. V zadnjem poglavju je predstavljeno razmerje med obema oblikama zasebnopravnega imisijskega varstva.
Ključne besede: lastninska pravica, sosedsko pravo, posredne imisije, neposredne imisije, pravni standardi, actio negatoria, actio popularis
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 520; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici