Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga z naslovom »Vpliv stvarnih in pravnih napak na odškodninsko odgovornost nepremičninskega posrednika« je namenjena razumevanju instituta odškodninske odgovornosti za napake pri opravljanju poklica posredovanja v prometu z nepremičninami, v kateri je za lažje razumevanje predstavljen zgodovinski razvoj posredniške pogodbe in odškodninske odgovornosti. Načela po katerih se v pogodbenem pravu ravnamo, so zakoreninjena že od zgodnjega razvoja rimskega prava. Pred sprejetjem Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) leta 2003 je nepremičninsko posredovanje vsebinsko urejal predvsem Obligacijski zakonik (OZ), ki posrednika opredeli kot osebo, ki naročitelju pomaga vzpostaviti stik s tretjo osebo za sklenitev določene pogodbe, pri čemer so prisotni elementi dvostranskosti, odplačnosti in neobličnosti. zaradi dispozitivnosti določb OZ, se je pojavila potreba po konkretnejši urejenosti panoge, zato je bil sprejet zakon s kogentnimi določbami, ki določa pogoje za opravljanje dejavnosti, obveznosti nepremičninskih družb in njenih posrednikov ter njihovo odgovornost s predpisanim standardom skrbnosti. Ker se naloga osredotoča na napake na nepremičninah, za katere odgovarja posrednik, so s pomočjo sodne prakse in literature zarisana merila odgovornosti do stranke, za katero je družba posredovala, saj je v tem razmerju naročnik oz. tretja oseba v položaju šibkejše stranke. prav tako se analizira pogodbena klavzula »videno-kupljeno«, ki ne zagotavlja brezhibnosti kupljene stvari in lahko omeji odgovornost nepremičninske družbe za očitne napake, zanimivo pa je tudi to, da ne izključuje odgovornosti za skrite napake, ko je posrednik za njih vedel in zamolčal. V zadnjem delu magistrske naloge je predstavljena primerjava institutov nepremičninskega posredovanja z italijanskim sistemom. Kljub različni nomotehnični ureditvi, vsebinsko najdemo veliko skupnih točk, a je slovenska ureditev v primerjavi z italijansko nekoliko natančnejša, čeprav je pri takšni raznolikosti primerov težko konkretno in taksativno opredeliti situacije, za katere nepremičninska družba odškodninsko odgovarja strankam.
Ključne besede: nepremičninsko posredovanje, odškodninska odgovornost, stvarne napake, pravne napake, posredniška pogodba, skrbnost dobrega strokovnjaka, ZNPosr, OZ, italijanski pravni sistem, Codice Civile
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (736,10 KB)

Ključne besede: družina, postmoderna družba, nasilje, pravni sistem, policija, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 244; Prenosov: 25
Celotno besedilo (323,95 KB)

Opis: Evtanazija (euthanatos), ki v skladu z grškim izvorom, pomeni dobro ali blago smrt, tudi danes ne razumemo dosti drugače. Iz enega vidika pomeni smrt brez trpljenja, iz drugega pa same ukrepe, ki naj pripeljejo do take smrti. Glede na ukrepe jo ločimo na aktivno in pasivno. Evtanazijo lahko delimo tudi glede na izraženo voljo bolnika in sicer: prostovoljna, neprostovoljna in prisilna evtanazija. Primer prisilne evtanazije je »nacistična evtanazija«, katera se je začela pripravljati že leta 1933, s prihodom nacistov na oblast. Najprej je bil sprejet zakon o sterilizaciji, ki so ga kasneje razširili z določbami o prisilnih splavih, da bi preprečili potomstvo dedno bolnim. Nadaljevali so z evtanazijo iznakaženih in umsko bolnih novorojencev v raznih otroških zavodih. Kasneje so razpotegnili starostno mejo na otroke do 16. leta. Vse to je bila zgolj predhodna faza evtanazije odraslih ali tako imenovane Akcije T4. Slednja je potekala v skrajni tajnosti in v njej je bilo do septembra leta 1941, ko je bila Akcija T4 ustavljena, usmrčenih okrog 70.000 ljudi. Kljub ustavitvi evtanazije odraslih pa se je ta še vedno odvijala, na skrivaj, v zdravstvenih ustanovah, vse do konca vojne. »Nacistična evtanazija« je »zrasla« v nacistični ideologiji, ki pa se je zgledovala med drugim tudi po evgeniki 19. in 20. stoletja. Evgenika je načrtno prizadevanje za telesno in duševno izboljšanje potomstva, to je njen pozitivni vidik. Hkrati ima tudi negativni vidik, ko gre za načrtno uničevanje potomstva iz različnih razlogov, lahko tudi rasističnih. Iz navedenega sledi, da je »nacistično evtanazijo« mogoče razlagati iz dveh vidikov, iz vidika evtanazije in evgenike. Torej »nacistična evtanazija« kot negativni evgenični ukrep. Da so lahko »nacistično evtanazijo« izvajali, je poleg močne propagande, pripomogel pravni in politični sistem. Torej totalitarna diktatura s svojim nasiljem, propagando in enostrankarskim sistemom. Na drugi strani pa pravni sistem, ki je služil zgolj za uresničevanje nacistične ideologije in je podredil vlogo človekovih pravic, jih močno omejil ter v veliko preveč primerih, odvzel. Pravni red z najbolj krutimi, krivični in nemoralni zakoni, ki so na podlagi zakona o »posebnih« pooblastilih, lahko bili protiustavni.
Ključne besede: pravni sistem, politični sistem, totalitarizem, diktatura, nacizem, evgenika, morala, milostna smrt, umor
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1962; Prenosov: 287
Celotno besedilo (656,33 KB)

Opis: Magistrska naloga primerja ureditev instituta silobrana v izbranih državah z evropskim kontinentalnim pravom in državah t. i. sistema common law. Obrambno dejanje silobrana je navadno posledica protipravnega napada na življenje ali telesno integriteto posameznika. V sodobnem pravnem svetu takšno ravnanje ne more biti skladno z zakonom, zato večina držav dovoli obrambo zoper njega. Posamezniku nudi možnost obrambe zoper takšen napad, ne da bi mu grozila kazen za njegovo dejanje. Seveda mora tak posameznik upoštevati zakonske omejitve, če se želi uspešno sklicevati na institut silobrana. V nalogi so primerjane tovrstne zakonske omejitve v izbranih evropskih državah in državah sistema common law. Primerjava je bila izvedena s pomočjo različnih raziskovalnih metod. Institut silobrana v vseh primerjanih državah, če je uspešno dokazan in sprejet na sodišču, pomeni, da storilec ne bo odgovarjal za dejanje, ki v drugačnih okoliščinah pomeni kaznivo dejanje. Ugotovljeno je bilo, da se največje razlike v ureditvi instituta silobrana pojavljajo med evropskim kontinentalnim pravnim sistemom in sistemom common law, kar je tudi pričakovano, saj imata sistema drugačno pravno podlago. Večje razlike med izbranimi državami v ureditvi v evropskem kontinentalnem sistemu niso bile ugotovljene. Še najbolj izstopa Republika Avstrija, ki za razliko od ostalih sprejema ozko pojmovanje varovanih dobrin. Institut silobrana ima po našem mnenju dvojno naravo: po eni strani je bistven za pravičen pravni sistem, po drugi strani pa storilcu nudi izhod in opravičilo za kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje in dejanje silobrana se razlikujeta po okoliščinah, v katerih se je dejanje zgodilo. Prav zaradi te dvojne narave je nujno potrebno, da je silobran strogo pravno in zakonsko reguliran, opredeljen in nadzorovan.
Ključne besede: silobran, kazensko pravo, kazenski zakonik, mednarodno kazensko pravo, anglosaški pravni sistem, primerjalna analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 2271; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,66 MB)

Opis: Naloga se nanaša na eno izmed temeljnih vprašanj pri vzpostavitvi in delovanju funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, kot novi funkciji upravljanja oziroma funkciji sistema notranjih kontrol v gospodarski družbi, in sicer opredelitvi ustreznih virov, ki so podlaga za njeno vzpostavitev in delovanje. Z zadnjimi spremembami zakonodaje s področja zavarovalništva, bančništva in trga vrednostnih papirjev so bile v slovenski pravni red prenesene določbe zakonodaje EU, ki družbam iz omenjenih panog nalagajo dolžnost vzpostavitve funkcije skladnosti poslovanja oziroma organiziranje službe za skladnost in etičnost poslovanja. Iz analize zadevne zakonodaje izhaja, da le ta ne opredeljujejo vseh elementov, ki naj bi skladno z domačimi in tujimi avtonomnimi viri, dobro prakso ter teorijo predstavljali ključne elemente sistema skladnosti in etičnosti poslovanja. Zakonodajalec za gospodarske družbe iz drugih panog izrecno ne zahteva vzpostavitve funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, je pa na podlagi določb Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, posredno v okviru zahteve, da družba izvaja ukrepe upravljanja s tveganji, možno posredno izpeljati dolžnost vzpostavitev funkcije skladnosti poslovanja. Zagotavljanje oziroma nadzor nad zakonitostjo poslovanja v ožjem smislu skladnosti poslovanja, pa je naloga članov organov vodenja oziroma nadzora, ki izhaja iz splošne dolžnosti delovanja organov s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Pri konkretni opredelitvi katere vire mora posamezna družba uporabiti kot pravni okvir za vzpostavitev in delovanje funkcije skladnosti in etičnosti poslovanja, se skladno s teorijo uporabi različne dejavnike kot so velikost družbe, panogo v kateri deluje družba, pravnoorganizacijska oblika, stopnjo internacionalizacije ter pomembnejša tveganja, ki jim je izpostavljena. Enoznačnega odgovora za vse družbe namreč ni, saj ne obstojijo univerzalni pravni viri, z upoštevanjem katerih bi bile izpolnjene dolžnosti družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, glede vzpostavitev in delovanja učinkovitega sistema skladnosti poslovanja. Regulatorni okvir in vire za funkcijo skladnosti in etičnosti poslovanja se lahko razvrsti v dve kategorij, in sicer na zakonske obveze, kršitev katerih se sankcionira s strani sodnih in nadzornih organov ter prostovoljne zaveze, ki povečujejo ugled družbe ter znižujejo tveganje za neskladnost. Najbolj splošni so različni nacionalni in mednarodni standardi s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, kot je to mednarodni standard ISO Compliance management systems – Guidelines (19600:2014) ter avtonomni viri kot so Slovenske smernice korporativne integritete. Sklepno je opredeljenih sedem glavnih elementov učinkovitega sistema skladnosti poslovanja, ki po mnenju avtorice, ne glede na sektor gospodarske družbe štejejo za temeljne. Opredeljeni so s pomočjo obravnavnih zakonskih virov s finančnega področja, mednarodnih standardov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja, slovenskih in tujih avtonomnih virov s področja skladnosti in etičnosti poslovanja ter korporativnega upravljanja. V povezavi z viri je obravnavno še vprašanje pomena učinkovitega sistema skladnosti in etičnosti poslovanja z vidika odškodninske in kazenske odgovornosti gospodarske družbe oziroma članov organov vodenja in nadzora, v zvezi s čimer je izrecno izpostavljen standard potrebne skrbnosti članov organov vodenja in nadzora glede dolžnosti, ki jih le ti imajo v povezavi z vzpostavitvijo in delovanjem funkcije skladnosti poslovanja in tako lahko predstavlja tudi razlog za razbremenitev njihove odgovornosti. V povezavi z razbremenitvijo odškodninske odgovornosti članov organov vodenja oziroma nadzora je analizirana tudi možnost uporabe pravila podjetniške presoje, in sicer presoja odločitve organa vodenja oziroma nadzora glede načina vzpostavitvi funkcije oziroma sistema skladnosti in obsega njenih nalog.
Ključne besede: skladnost in etičnost poslovanja, pravni viri, sistem notranjih kontrol, trden in zanesljiv sistem upravljanja, kodeks ravnanja, etični kodeks
Objavljeno v DKUM: 16.02.2017; Ogledov: 2738; Prenosov: 266
Celotno besedilo (2,34 MB)