| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ANGLIJA POD PLANTAGENETI
Virineja Goričan, 2010, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako se razvoj Anglije v srednjem veku razlikuje od ostale Evrope. Časovni okvir sega od normanske osvojitve do prihoda rodbine Tudor na angleški prestol. Osredotočila sem se torej na vladanje kraljev iz rodbine Plantagenetov, ter na napredek, ki so ga prinesli v deželo. Pri pisanju sem si pomagala predvsem z monografskimi publikacijami, delno pa tudi z različnimi enciklopedijami in internetnimi viri. Glavni vir je bilo delo avtorja Trevelyana; Zgodovina Anglije, ki je že precej zastarelo, zato sem uporabljala tudi gradivo novejšega datuma, ki pa je večinoma v angleškem jeziku. Prvi del diplome vsebuje bolj splošne podatke in obravnava tipične probleme srednjega veka skozi perspektivo Anglije. V drugem delu je namenjeno nekaj prostora vsakemu od plantagenetskih kraljev, saj so si bili med sabo zelo različni in ne bi bilo korektno, če bi pisala le o sami rodbini, saj bi tako preveč posploševala. Skozi delo ugotovimo, da se na specifičen razvoj Anglije vplival predvsem izvor njenih plantagenetskih kraljev, ki je otok povezal s celino. Prav ta razdalja od centra Evrope pa je omogočila, da so se ideje s celine na otoku spremenile in prilagodile tamkajšnjim potrebam. Največja razlika med Anglijo in celino je vidna v razvoju prava, ki je neizbežno povezan z razvojem Cerkve in fevdalizma.
Ključne besede: Ključne besede: Anglija, srednji vek, Plantageneti, pravni sistem, fevdalizem.
Objavljeno: 26.10.2010; Ogledov: 2617; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

3.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC IN TEMELJNIH SVOBOŠČIN
Tomaž Zlatar, 2010, diplomsko delo

Opis: Z diplomskim delom sem predstavil splošni pregled razvoja človekovih pravic in temeljnih svoboščin z vidika kazenskega prava in sicer od začetka njihovega nastajanja v najbolj preprostih oblikah, najprej nezapisanih, kasneje vedno bolj vključenih v razne pravne akte, vse do sedanjega časa, v katerem so te pravico strokovno opredeljene, pravno priznane in varovane. Na ta način se nekako vidi pojmovanje vrednosti, poznavanja ter priznavanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter njihovo postopno vpeljevanje v pravno veljavne zapise ter moderne kodifikacije in pravne dokumente. Predstavil sem tudi podrobnejši pregled ureditve človekovih pravic in temeljnih svoboščin v našem pravnem sistemu in sicer v Ustavi republike Slovenije in Kazenskem zakoniku Republike Slovenije v smislu podrobnejše opredelitve teh pravic v posameznem od teh pravnih aktov, na drugi strani pa tudi pregled, na katere načine in s kakšnimi varovali so posamezne pravice zaščitene v primeru njihovih kršitev. Vključil sem tudi teoretične opredelitve klasifikacij človekovih pravic v posamezne skupinske sklope. Namen celotnega diplomskega dela je predstaviti razvoj človekovih pravic in temeljnih svoboščin skozi čas, njihova umestitev v moderne pravne akte s teoretičnimi opredelitvami teh pravic in njihovo umestitev ter varovanje v našem pravnem sistemu. Nenazadnje želim tudi prikazati, v okviru našega pravnega sistema, da človekove pravice in temeljne svoboščine vendarle niso absolutno nedotakljive, saj obstajajo določeni postopki in zakonske podlage, ki omogočajo omejitev teh pravic, s čimer se zagotavlja nemoteno in pravično delovanje sistema varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: Ključne besede: kazensko pravo, človekove pravice in temeljne svoboščine, Ustava Republike Slovenije, Kazenski zakonik, pravni sistem.
Objavljeno: 08.10.2010; Ogledov: 3349; Prenosov: 588
.pdf Celotno besedilo (621,79 KB)

4.
OSEBNI STEČAJ
Nina Arlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je nov pravni institut, ki je z letom 2008 našel svoje mesto v slovenskem pravnem redu. Zakonodajalec ga je uvedel zato, da bi pomagal številnim prezadolženim posameznikom, ki zaradi velikih dolgov niso mogli ubežati pritiskom upnikov, po drugi strani pa je želel zagotoviti proces, v katerem bi bili vsi upniki poplačani istočasno in v enakih deležih. Postopek osebnega stečaja se vodi nad fizičnimi osebami, pogoj za začetek pa je dolžnikova insolventnost. Nov zakon je prinesel kar nekaj novosti tudi za samostojne podjetnike, saj se sedaj stečajni postopek nad njimi vodi v sklopu osebnega stečaja. Z dolžnikovim premoženjem v tem postopku upravlja stečajni upravitelj, ki v prvi vrsti ščiti interese upnikov. Začetek postopka osebnega stečaja nima pravnih posledic le za dolžnika, temveč tudi za upnike in druge finančne institucije, predvsem banke kot izvajalke plačilnega prometa. Ob koncu postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust dolgov in če mu sodišče ugodi, je po končanem stečajnem postopku prost finančnih obveznosti, zaradi katerih je bil začet osebni stečaj. V tujini je stečaj nad prezadolženim potrošnikom poznan že dolgo. Diplomsko delo primerja ureditev potrošniškega stečaja v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, znotraj slednjega pa primerja rešitve v germanskih, romanskih in skandinavskih državah. Znotraj vsake skupine je podrobneje predstavljena po ena država, ki najbolj odraža značilnosti posamezne pravne družine.
Ključne besede: osebni stečaj, insolventnost, dolžnik, fizična oseba, samostojni podjetnik, upniki, stečajni upravitelj, banke, odpust dolgov, angloameriški pravni sistem, kontinentalni pravni sistem, germanske države, romanske države, skandinavske države.
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3961; Prenosov: 647
.pdf Celotno besedilo (480,96 KB)

5.
6.
POGLEDI NA TEKMOVALNI SISTEM NOGOMETA V SLOVENIJI
Igor Pavlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi množičnega udejstvovanja v športni panogi nogomet so potrebna pravila, da se doseže red. Pravila najdemo v pravnih aktih in moj cilj je bil, da ugotovim, kako se ti akti uporabljajo v praksi in kakšen pomen ima tekmovalni sistem. V današnjih časih so na sceni različni nogometaši; gledano tako na spol, starost, raso in zdravstveno stanje. Posledično sem se osredotočil tudi na tovrstno raznoliko udejstvovanje in preučil sistem tekmovanja v različnih programih, ki so pod okriljem Grassrootsa. Glede na to, da se stremi k čim bolj izobraženem kadru, ki poučuje mlade in manj mlade nogometaše, je v nadaljevanju razvidno, kdo vse sodeluje na poti do uspeha igralcev. Le-ta pa ni mogoč brez organiziranih klubov, ki morajo predhodno izpolnjevati določene zahteve, da si pridobijo ustrezne licence. Glede na to, kje se nahaja klub v slovenskem območju, se ločijo tekmovalna območja, ki so pod vodstvom MNZ. Da trenirajo igralci s svojimi vrstniki, so ustvarjene selekcije, zato se glede na starost razlikuje način treniranja. Kot je verjetno znano veliki večini, začnejo najmaljši trenirati in tekmovati na manjši travnati površini, število menjav je več, pristop do njih je drugačen kot do odraslih in seveda loči cicibane od njihovih predhodnikov marsikatera značilnost. Zato sem se lotil vsake selekcije posebej, pregledal, kaj je zanjo značilno, kakšni pogoji morajo biti zagovotljeni in po čem se ta loči od predhodne.
Ključne besede: tekmovalni sistem, tekmovanje, licenca, pravni akt, NZS, MNZ, sodnik, delegat, Grassroots, selekcije, igra in otrok
Objavljeno: 15.09.2011; Ogledov: 1203; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (473,90 KB)

7.
PRAVNOPOSLOVNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKE UREDITVE Z UREDITVIJO V NEMŠKEM PRAVNEM REDU
Doris Jern, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zajeta primerjava pravnoposlovnega prenosa lastninske pravice na premičninah med slovenskim in nemškim pravnim redom in uveljavljenih transfernih sistemih. Oba pravna reda izvirata iz germanske skupine, ampak se med seboj v določenih določbah razlikujta. Posvetili smo se iskanju razlik pri predpostavkah za veljaven prenos lastninske pravice na premičnini, pravnem varstvu odsvojitelja in pravnem varstvu, ki ga uživa tretja oseba v primeru, da pridobi lastninsko pravico od razpolagano nesposobne osebe. Prav tako nas je zanimalo kaj se zgodi z omenjenimi stvarnimi pravicami na premičnini v primeru a non domino pridobitve. Iz diplomskega dela bo razvidna razlika med transfernim sistemom, ki ureja razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom na podlagi abstraktnega načela in med transfernim sistemom, ki to razmerje ureja na podlagi kavzalnega sistema.
Ključne besede: Pravnoposlovni prenos lastninske pravice, pravni posel, premičnina, transferni sistem, načelo kavzalnosti, abstraktno načelo, Slovenija, Nemčija, a non domino.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 468; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (659,90 KB)

8.
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom in dedovanje po slovenskem in francoskem pravu
Tina Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podan primerjalni vpogled v pravno ureditev pridobitve lastninske pravice v dveh pravnih sistemih. Izbrala sem primerjavo med francosko in slovensko pravno ureditvijo z omenjenega področja. Težišče naloge je usmerjeno predvsem na razumevanje razlik in tudi na iskanje skupnih imenovalcev. Med predstavljanjem teme sem se primarno osredotočila na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom in dedovanjem po slovenskem in francoskem pravu, čeprav je za njeno učinkovito razumevanje potrebna tudi splošna opredelitev lastninske pravice v obeh pravnih ureditvah. Tako je v začetnih poglavjih vsake ureditve najprej opisan pojem lastninske pravice in nato šele njena pridobitev s pravnim poslom in dedovanjem. Skozi raziskavo bo razvidno, da ne gre samo za primerjavo in manjše razlike med dvema ureditvama, ampak se pojavi tudi razmejitev dveh sistemov na konsenzualne in tradicijske sisteme ter abstraktne in kavzalne. Poleg tega pa se pojavi tudi vprašanje načela enotnosti in ločenosti.
Ključne besede: Lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, pravni posel, dedovanje, slovenska ureditev, francoska ureditev, konsenzualni in tradicijski sistem, abstraktni in kavzalni sistem, načelo enotnosti in načelo ločenosti.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1342; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (526,04 KB)

9.
DAVČNE IN RAČUNOVODSKE POSLEDICE MATERIALNO STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Anja Hernet, 2013, diplomsko delo

Opis: Najpogostejši pravno - organizacijski obliki v Sloveniji in Nemčiji sta samostojni podjetnik in družba z omejeno odgovornostjo. Statusno preoblikovanje družb ureja ZGD - 1. Po zakonu poznamo formalna in materialna statusna preoblikovanja. Posebno vrsto pa predstavlja preoblikovanje samostojnih podjetnikov, izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe in izčlenitev s prevzemom. Razlogi za preoblikovanje so različni, eden izmed najpomembnejših pa je zmanjšanje davčne obremenitve. Pri preoblikovanjih je moč videti povezanost davčnega in računovodskega vidika. Slovenski in nemški pravni sistem sta si dokaj podobna. Z vidika stroškov je nemški sistem cenejši od slovenskega.
Ključne besede: preoblikovanje samostojnega podjetnika, materialno statusno preoblikovanje pravno - organizacijskih oblik, davčni vidik, računovodski vidik, nemški pravni sistem
Objavljeno: 20.03.2014; Ogledov: 871; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (467,31 KB)

10.
PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PREMIČNINAH
Nik Žižek, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsak dan pridobivamo stvari na najrazličnejše načine bodisi s kupovanjem bodisi s pridobitvijo na podlagi zakona. Najpogosteje pridobivamo premičnine in pri tem niti ne vemo, kdaj točno pridobimo oziroma prenesemo lastninsko pravico na stvari, kakšne so posledice sklenitve pogodbe, kdaj se šteje, da je stvar izročena ipd. Katera dejstva in okoliščine so relevantne za pridobitev lastninske pravice in ali je srečevanje oziroma prepletanje obligacijskega in stvarnega prava ključnega pomena za prenos lastninske pravice, so samo nekatera vprašanja, ki odlikujejo primarno težiščnico te diplomske naloge. Samo diplomsko delo je bazirano na pridobitvi lastninske pravice na premičninah in zasnovano na temelju dveh načinov pridobitve, ki se s svojo prepoznavnostjo in specifičnostjo razvrščata na izvedene (derivativne) in izvirne (originarne) načine pridobitve. Kdaj preide lastninska pravica na podlagi pravnega posla (pogodbenega prenosa) in kdaj je zakon tisti, ki daje pridobitelju položaj lastnika, je od primera do primera različno. V praksi je najpomembnejši in najpogostejši način pridobitve lastninske pravice prenos le-te na podlagi pravnega posla. Evropsko-kontinentalni pravni sistem loči predvsem med romansko in germansko naravnanimi pravnimi redi. Ti dve pravni družini sta relevantni predvsem s tega stališča, da je za vsako od njiju značilen posamezen prenosni (transferni) sistem. Tako poznamo danes dve temeljni delitvi prenosnih sistemov: delitev na konsenzualni (translativni) sistem, ki je tipičen za romansko pravno družino, in tradicijski sistem, ki je tipičen za germansko pravno družino. Pri obeh sistemih se navezujemo na dejstvo, ki temelji na trenutku, v katerem preide lastninska pravica s prenosnika na pridobitelja. Tradicijski sistem se še nadalje deli na kavzalne in abstraktne sisteme glede na to, v kakšnem razmerju sta zavezovalni in razpolagalni pravni posel. Razlikovanje konsenzualnega in tradicijskega sistema postane najbolj očitno takrat, ko se sklenitev pogodbe in prenos posesti na stvari časovno ne ujemata. Do temeljnih razlikovanj med sistemoma kot posledice različnega trenutka prenosa lastninske pravice in časovnega obdobja, v katerem je po konsenzualnem sistemu lastninska pravica že prenesena, po tradicijskem pa še ne, načeloma ne pride. Kot bo razvidno, si navsezadnje sistema – konceptualno gledano – glede sovpadanja trenutka sklenitve pogodbe in trenutka prenosa posesti le nista tako različna in lastninska pravica namreč preide v istem trenutku.
Ključne besede: Premičnina, izročitev, izvirna pridobitev, izvedena pridobitev, germanski pravni redi, romanski pravni redi, konsenzualni sistem, tradicijski sistem, fiktivna izročitev.
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2518; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici