| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Plačilna nedisciplina z vidika pravnih predpisov
Tanja Pandža, 2020, diplomsko delo

Opis: Proučevanje problema plačilne nediscipline je pomemben dejavnik za nemoteno delovanje poslovnih procesov v povezavi s celotnim gospodarstvom, saj je to problem celotne populacije. Razsežnost plačilne nediscipline skušamo omejiti z uporabo različnih sredstev izterjave. Z nekaterimi smo bolj in z drugimi spet manj učinkoviti, vendar cilj uporabe teh je izterjati dolg v čim krajšem času, s čim nižjimi stroški. V skrajnih primerih, ko nam dolga ne uspe izterjati tudi po pravni poti, moramo tega odpisati. V prvi vrsti bi se moralo plačilno disciplino omejiti celostno, z večjo angažiranostjo države v tej smeri in posledično temu s sprejetjem novih, bolj učinkovitih pravnih predpisov. Skozi obravnavo razvoja pravnih norm se je pokazalo, da sta se morala in zavest človeka oblikovali že skozi zgodovino in še danes vplivata na nas in na naše odločitve. Rezultati opravljene ankete so pokazali, da so moralna in etična načela naših anketirancev pozitivno naravnana, da pa imajo vsekakor največji vpliv na plačilno disciplino posameznika z zakonom določeni predpisi in sankcije. Na plačilno nedisciplino lahko vplivajo tudi nepredvidljivi dejavniki, kot se je to letos zgodilo s pojavom pandemije COVID-19. V takih primerih to skušamo omejiti in vzdrževati gospodarstvo na funkcionalni ravni, s sprejemanjem interventnih zakonov. Dejanske posledice plačilne nediscipline oziroma plačilne sposobnosti zaradi pandemije COVID-19 se bodo pokazale v naslednjih letih.
Ključne besede: plačilna nedisciplina, pravni predpisi, terjatve, dolžniki
Objavljeno v DKUM: 14.12.2020; Ogledov: 843; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
MOBING V MIKROPROIZVODNIH PODJETJIH NA KOROŠKEM
Suzana Laznik, 2016, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Mobing pomeni načrtno psihično ali fizično nasilje nad posameznikom, ki poteka dlje časa s ciljem posameznika izolirati od drugih. Izvajanje mobinga nad posameznikom lahko pusti žrtvi mobinga resne socialne, telesne ali psihične zdravstvene težave. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo preučili pojem mobing. Zanimalo nas je, zakaj pride do mobinga, katere so vrste in oblike mobinga, kakšne so značilnosti žrtve in napadalca mobinga. Predstavili smo posledice mobinga. Opredelili smo preventivne ukrepe za preprečevanje mobinga, ter izpostavili kakšni pravni predpisi so sprejeti v Republiki Sloveniji in v EU. V raziskovalnem delu smo anketirali zaposlene v mikroproizvodnih podjetjih na Koroškem. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in razložili rezultate. Ključne besede: Mobing, vzroki za nastanek mobinga, vrste in oblike mobinga, preventivni ukrepi za preprečevanje mobinga, predpisi, ki urejajo področje o mobingu, mikroproizvodna podjetja.
Ključne besede: Mobing, vzroki za nastanek mobinga, vrste in oblike mobinga, preventivni ukrepi za preprečevanje mobinga, pravni predpisi o mobingu, mikroproizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2016; Ogledov: 1206; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

3.
Subsidiarna in smiselna uporaba Zakona o splošnem upravnem postopku v postopkih pri uveljavljanju pravic in dolžnosti študentov pri nas in ureditev v izbranih evropskih državah
Blanka Fras, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnavano ključno vprašanje, ali gre za prekoračitev avtonomije slovenskih univerz pri sprejemanju in uporabi internih procesnih predpisov in posledično, v katerih postopkih pri uveljavljanju pravic in dolžnosti študentov se Zakon o splošnem upravnem (ZUP) postopku uporablja subsidiarno ali le smiselno. Pravica do izobraževanja je ustavna pravica, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo, pri čemer mora biti upoštevano načelo enakosti pred zakonom. Univerze so avtonomne na podlagi Ustave Republike Slovenije, poudarek v tem prispevku pa je na avtonomiji v smislu samostojnosti pri sprejemanju predpisov ter na stopnji avtonomije univerz, saj le-te zaradi nujnosti upoštevanja ostalih ustavno zagotovljenih pravic ne morejo imeti popolne avtonomije. Avtonomija je prednost, a tudi slabost v smislu, da je potrebno posamezna področja še posebej skrbno urediti z internimi predpisi, ki niso v nasprotju z nadrejenimi zakonskimi predpisi in ustavo. Na splošno velja, da je upravni postopek sistem procesnih pravil, po katerih ravnajo upravni in drugi organi (tudi univerze kot izvajalci javnih služb), kadar odločajo v upravnih zadevah o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih strank. Splošna pravila upravnega postopka na vseh upravnih področjih v vseh upravnih zadevah ureja ZUP. V kolikor zaradi posebnosti nekega upravnega področja splošna pravila ZUP ne ustrezajo ali niso zadostna, se lahko posamezno postopkovno vprašanje ali več posebnih pravil upravnega postopka uredijo drugače ali na novo s posebnim zakonom, ZUP pa se uporablja podrejeno oziroma dopolnilno. ZUP se uporablja tudi v drugih javnopravnih, torej »neupravnih« zadevah, a v teh primerih le smiselno. Sem sodijo postopki v zvezi z uveljavljanjem večine pravic in dolžnosti študentov, kot jih opredeljujejo Zakon o visokem šolstvu (ZVis) in interni akti univerz, pri čemer pa sledi obveza univerz in drugih izobraževalnih institucij, da ravnajo po ZUP (ravnanje z nepopolno vlogo, obrazložitev odločitve ipd.). Vendarle pa so na visokošolskem področju odstopanja nujna, potrebna in upravičena. ZVis kot posebni zakon na področju visokega šolstva ne vsebuje postopkovnih določb glede uveljavljanja pravic in dolžnosti študentov, ampak posamezne postopke, razen prijavno-sprejemnega postopka ter vpisnega postopka, prepušča avtonomnemu urejanju univerz. Pri vpisu na fakultete je sicer določeno, da univerze oz. fakultete avtonomno določijo pogoje za vpis, sam postopek pa je določen na nacionalni ravni s pravilnikom pristojnega ministra, moral pa bi biti urejen z zakonom kot »lex specialis« v odnosu do ZUP (»lex generalis«).
Ključne besede: avtonomija univerze, posebni upravni postopki, subsidiarna raba ZUP, smiselna raba ZUP, interni akti univerz, pravice in dolžnosti študentov, izhodišča za procesni zakon, pravni predpisi v visokem šolstvu.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 5000; Prenosov: 679
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
MOBING ZAPOSLENIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Mateja Hrnčič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem mobinga zaposlenih v Republiki Sloveniji. Mobing z drugimi besedami imenujemo trpinčenje na delovnem mestu. Poleg uvoda in sklepa vsebuje še osem poglavij. V drugem poglavju so pojasnjeni nekateri osnovni pojmi, ki so povezani z mobingom. Sicer niso ključnega pomena, vendar je priporočljivo, da so najprej razčiščeni ti pojmi. Sledijo različne definicije in opredelitve mobinga. Vsak pojav ima svoj vzrok. Zato sledi naslednje poglavje, ki opredeljuje različne vzroke za nastanek mobinga, od organizacije in načina dela do socialnega in moralnega položaja posameznika. Seznanili smo se tudi z različnimi vrstami mobinga, in sicer glede na to, kdo je tisti, ki povzroča mobing (vertikalni in horizontalni mobing), poznamo pa tudi več oblik mobinga (bullying, bossing, mobing in staffing). Glede na to, da pri kaznivih dejanjih obstaja vedno nek profil žrtve in storilca, smo raziskali, kakšna sta profila žrtve in storilca pri mobingu. Vsakim negativnim dejanjem po navadi sledijo posledice. V našem primeru so to posledice za žrtev, ki so najpomembnejše in posledice za sodelavce, organizacijo in družbo. V tem poglavju smo opredelili še rehabilitacijo žrtve. Zelo pomembna tema pri mobingu je tudi njegovo preprečevanje in ustrezni preventivni ukrepi, ki je bila razdelana v naslednjem poglavju. V zadnjem poglavju pa smo navedli pravne predpise v Slovenji in ugotovitve različnih strokovnjakov. In ker je Slovenija od leta 2004 polnopravna članica Evropske unije, pravna ureditev mobinga v Sloveniji upošteva mednarodne akte, ki določajo diskriminacijo zaposlenih v zvezi z mobingom. Tako so v tem poglavju navedeni in opisani vsi mednarodni akti. Da pa bodo nekatere teoretične tematike, ki so povezane z mobingom, bolj jasne, smo pod priloge uvrstili še intervju ga. Helene Turk, ki ima pisarno za mobing in primer mobing dnevnika.
Ključne besede: Mobing zaposlenih, trpinčenje na delovnem mestu, vrste in oblike mobinga, vzroki in posledice mobinga, preprečevanje mobinga, pravni predpisi v Sloveniji in Evropski uniji, mobing dnevnik, intervju.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2011; Ogledov: 4881; Prenosov: 799
.pdf Celotno besedilo (476,91 KB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici