| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNOPOSLOVNI PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH: PRIMERJAVA SLOVENSKE UREDITVE Z UREDITVIJO V NEMŠKEM PRAVNEM REDU
Doris Jern, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zajeta primerjava pravnoposlovnega prenosa lastninske pravice na premičninah med slovenskim in nemškim pravnim redom in uveljavljenih transfernih sistemih. Oba pravna reda izvirata iz germanske skupine, ampak se med seboj v določenih določbah razlikujta. Posvetili smo se iskanju razlik pri predpostavkah za veljaven prenos lastninske pravice na premičnini, pravnem varstvu odsvojitelja in pravnem varstvu, ki ga uživa tretja oseba v primeru, da pridobi lastninsko pravico od razpolagano nesposobne osebe. Prav tako nas je zanimalo kaj se zgodi z omenjenimi stvarnimi pravicami na premičnini v primeru a non domino pridobitve. Iz diplomskega dela bo razvidna razlika med transfernim sistemom, ki ureja razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom na podlagi abstraktnega načela in med transfernim sistemom, ki to razmerje ureja na podlagi kavzalnega sistema.
Ključne besede: Pravnoposlovni prenos lastninske pravice, pravni posel, premičnina, transferni sistem, načelo kavzalnosti, abstraktno načelo, Slovenija, Nemčija, a non domino.
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 492; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (659,90 KB)

2.
Pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom in dedovanje po slovenskem in francoskem pravu
Tina Blažič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je podan primerjalni vpogled v pravno ureditev pridobitve lastninske pravice v dveh pravnih sistemih. Izbrala sem primerjavo med francosko in slovensko pravno ureditvijo z omenjenega področja. Težišče naloge je usmerjeno predvsem na razumevanje razlik in tudi na iskanje skupnih imenovalcev. Med predstavljanjem teme sem se primarno osredotočila na pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom in dedovanjem po slovenskem in francoskem pravu, čeprav je za njeno učinkovito razumevanje potrebna tudi splošna opredelitev lastninske pravice v obeh pravnih ureditvah. Tako je v začetnih poglavjih vsake ureditve najprej opisan pojem lastninske pravice in nato šele njena pridobitev s pravnim poslom in dedovanjem. Skozi raziskavo bo razvidno, da ne gre samo za primerjavo in manjše razlike med dvema ureditvama, ampak se pojavi tudi razmejitev dveh sistemov na konsenzualne in tradicijske sisteme ter abstraktne in kavzalne. Poleg tega pa se pojavi tudi vprašanje načela enotnosti in ločenosti.
Ključne besede: Lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, pravni posel, dedovanje, slovenska ureditev, francoska ureditev, konsenzualni in tradicijski sistem, abstraktni in kavzalni sistem, načelo enotnosti in načelo ločenosti.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1361; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (526,04 KB)

3.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH
Mateja Domjan, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazan postopek prenosa lastninske pravice na nepremičninah. Prenos lastninske pravice na nepremičninah pomeni pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom. Podlaga za prenos lastninske pravice na nepremičninah pa je pravni naslov. Najpomembnejši in v praksi najbolj uporabljen pravni naslov je prodajna pogodba, na kateri je tudi poudarek v tem diplomskem delu. Za lažje razumevanje postopka prenosa lastninske pravice na nepremičninah je potrebno poznavanje pojma ter značilnosti lastninske pravice, zato sem tej temi namenila prvo poglavje v diplomskem delu. Opisan je tudi kratek pregled zgodovinskega razvoja lastninske pravice. Diplomska naloga temelji predvsem na prikazu postopka prenosa lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom, ki pa je le ena izmed možnosti pridobitve lastninske pravice. Pridobitnih načinov je več, njihove vrste in pa temelji za pridobitev lastninske pravice so prikazani v drugem poglavju. V tretjem delu diplomske naloge je obravnavan prenos lastninske pravice iz katerega je moč ugotoviti, da je za veljaven prenos lastninske pravice na nepremičninah potrebno upoštevati določene predpostavke in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni. Skratka gre za precej zapleten proces, kar pa je glede na samo naravo pravnega posla razumljivo. Za lažje razumevanje so podani primeri iz sodne prakse. V nadaljevanju so prikazani postopki prenosa lastninske pravice po posameznih vrstah nepremičnin, iz katerih je možno ugotoviti, da je za določene vrste nepremičnin postopek pridobitve lastninske pravice bolj zapleten, potrebna je pridobitev številnih soglasij ter odobritev, posledično je postopek prenosa lastninske pravice na takšni nepremičnini dolgotrajen. Sestavni del prenosa lastninske pravice na nepremičninah je tudi obdavčitev pri prometu nepremičnin, zato v diplomskem delu obravnavam posamezne vrste davkov, ki so povezani s prenosom lastninske pravice na nepremičninah. Na področju obdavčitve je prišlo do pomembnih sprememb, saj je s 1. januarjem 2014 pričel veljati Zakon o davku na nepremičnine.
Ključne besede: Lastninska pravica, pridobitev lastninske pravice, nepremičnina, prenos lastninske pravice na nepremičninah, pravni posel, pridobitni način, vpis v zemljiško knjigo, obdavčitev v prometu z nepremičninami.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 3444; Prenosov: 537
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
PRAVNO VARSTVO PREMOŽENJA MLADOLETNIH OTROK
Vesna Lukić, 2016, magistrsko delo

Opis: Otrokom je namenjeno posebno varstvo, saj so najšibkejša družbena skupina. Povsod po svetu so v ospredju največje koristi otrok, ki jih posamezne države z nacionalno zakonodajo v skladu z mednarodnimi pravili ustrezno varujejo, a kljub temu prihaja do zlorab otrokove osebnosti in pravic, oziroma njihovi interesi niso zadostno zaščiteni. Pravica do premoženja je le ena izmed pravic otroka, ki je prav tako pomembna. S tem, ko se skuša zaščititi interese in koristi otrok, se v določeni meri krši oziroma poseže v pravice staršev na drugi strani in ravno ločnica med tema je ključnega pomena. Za premoženje otrok skrbijo starši, a je to premoženje vseeno potrebno ustrezno zavarovati s strani državnih organov (sodišč in centra za socialno delo) z ustreznimi instituti. Tu se pa postavlja vprašanje, ali so te možnosti resnično učinkovite tudi v praksi, kajti potrebno je zavarovati premoženje otrok in hkrati poskrbeti, da so zadovoljene njihove potrebe. Tudi mladoletniki sklepajo pravne posle, a je veljavnost le-teh vezana na določene predpisane pogoje. Za določene posle je poleg splošnih predpostavk za veljavnost pravnih poslov potrebno, da dajo starši ali zakoniti zastopniki predhodno soglasje k sklepanju poslov, ali pa da jih starši naknadno odobrijo. Za pomembnejše pravne posle je potrebno še soglasje centra za socialno delo, zlasti kadar gre za odsvojitev ali obremenitev premoženja otrok. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izrecno ne daje odgovora na vprašanje, kateri posli so to, temveč je to potrebno izluščiti iz sodne prakse, pri čemer se postavlja vprašanje, ali je le ta enotna. Po mnenju mnogih kritikov sta praksa sodišč in praksa centrov za socialno delo neenotni. Pomembna je analiza, koliko centri za socialno delo in sodišča dejansko upoštevajo okoliščine določenega primera, ko gre za odsvojitev in obremenitev premoženja oziroma sklepanja pravnih poslov na sploh in če preverjajo resničnost trditev staršev oziroma zakonitih zastopnikov v sodnih in upravnih postopkih in ali pri tem upoštevajo interese otrok. Ugotovitve kažejo, da odločajo o koristih otrok različni organi v različnih postopkih, toda ali je takšna ureditev smiselna oziroma ali koristi otrokom ter ali so pravice otrok s takšno ureditvijo zadostno zavarovane. V nalogi bodo med ostalim predstavljeni kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic in zagovornik otrok kot tudi drugi instituti, njihov pomen oziroma vpliv na dodatno varstvo premoženjskih koristi otrok. V nalogi bodo predstavljene predvsem pomanjkljivosti veljavne pravne ureditve, predlagane spremembe in možne rešitve, za katere menim, da bi bile ustrezne.
Ključne besede: otrok, otrokova korist, otrokove pravice, roditeljska pravica, ukrepi države za varovanje koristi otrok, premoženje otroka, sodno varstvo, upravni postopek, pravni posel, kolizijski skrbnik, varuh otrokovih pravic, zagovornik.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 899; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu
Betty Časar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu. Lastninska pravica velja za osrednjo pravico stvarnega prava v vseh obravnavanih pravnih redih. Svojemu imetniku zagotavlja najširša upravičenja, med katerimi je tudi upravičenje do pravnega razpolaganja s stvarjo. Lastnik je tisti, ki lahko svojo lastninsko pravico na stvari prenese na drugo osebo. V tem primeru govorimo o pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice, ki v praksi velja za najpomembnejši in najpogostejši način pridobitev lastninske pravice, tudi na nepremičninskem področju. V obravnavanih pravnih redih poznamo, poleg prvanoposlovne pridobitve lastninske pravice, še druge načine pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. Kot klasične pravne temelje za pridobitev lastninske pravice lahko v nadaljevanju označimo zakon, odločbo državnega organa in dedovanje. V slovenskem, avstrijskem in nemškem pravnem redu ima v pravnem prometu nepremičnin izjemno pomembno vlogo tudi zemljiška knjiga, ki je v prvi vrsti pomembna z vidika pridobitve lastninske pravice, saj predstavlja pridobitni način v okviru pravnoposlovnih pridobitev. Na drugi strani pa ima zemljiška knjiga posebno funkcijo pri zagotavljanju publicitete. V magistrskem delu je predstavljen institut pridobitve lastninske pravice na nepremičninah v vsakem posameznem pravnem redu posebej, najprej v slovenskem, potem v avstrijskem in na koncu v nemškem pravnem redu. V vseh obravnavanih pravnih redih so izpostavljeni in analizirani načini pridobitve lastninske pravice na nepremičninah in pri tem predstavljeni temeljni pravni akti in pravna pravila. V zaključnem delu magistrskega dela je opravljena primerjalnopravna analiza, kjer je poudarek namenjen primerjavi slovenske, avstrijske in nemške pravne ureditve instituta pridobitve lastninske pravice na nepremičninah. V tem okviru so izpostavljene podobnosti in morebitna odstopanja, ki so bila ugotovljena pri primerjavi obravnavanih pravnih ureditev.
Ključne besede: Lastninska pravica, nepremičnina, pravni naslov, pridobitni način, pravni posel, zakon, odločba državnega organa, dedovanje, zemljiška knjiga.
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 551; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (781,78 KB)

6.
Pomen zemljiškoknjižnega dovolila
Mateja Lazar Gerbus, 2016, diplomsko delo

Opis: Zemljiškoknjižno dovolilo ali intabulacijska klavzula je razpolagalni pravni posel stvarnega prava s katerim odsvojitelj nepremičnine z izrecno in nepogojno izjavo dovoljuje vpis na nepremičnini na pridobitelja. urejeno je v 23. členu stvarnopravnega zakonika, ki pravi da je to izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo.
Ključne besede: zemljiškoknjižno dovolilo, razpolagalni pravni posel, prenos pravic na nepremičninah
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 912; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (866,02 KB)

7.
Varstvo imetnika lastninske pravice na nepremičnini v pričakovanju v razmerju do imetnika prisilne hipoteke
Katarina Vukelić, 2017, magistrsko delo

Opis: Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Splošni pogoji za učinkovit prenos lastninske pravice s pravnim poslom so: obstoj veljavnega zavezovalnega pravnega posla, s katerim se imetnik pravice zaveže prenesti pravico na drug subjekt, odsvojitelj mora imeti sposobnost, da lahko veljavno in učinkovito razpolaga z lastninsko pravico, obstajati mora razpolagalni pravni posel in izpolnjeni morajo biti drugi pogoji, ki jih določa zakon (na nepremičninskem področju je to vpis v zemljiško knjigo). Ne glede na zakonsko dikcijo, ki ne dopušča dvoma o pogojih, ki morajo biti za pridobitev lastninske pravice izpolnjeni, je sodna praksa iznašla lastninsko pravico v pričakovanju. Gre za vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko je pravnoposlovni pridobitelj lastninske pravice kljub odsotnosti vpisa v zemljiško knjigo, že deležen določenega lastninskega varstva. V magistrskem delu se ukvarjam z učinki lastninske pravice v pričakovanju v razmerju do prisilne hipoteke. Prisilna hipoteka lahko nastane v postopku izvršbe, v postopku zavarovanja ali na podlagi predhodne odredbe. Vse prisilne zastavne pravice nastanejo v posebni situaciji, ki se pomembno razlikuje od okoliščin, v katerih nastane pogodbena hipoteka. Kupec, ki pred začetkom stečajnega postopka odsvojitelja, razpolaga z notarsko overjeno zemljiškoknjižno listino, ima (lahko) izločitveno pravico oziroma neposredno vknjižbeno pravico. Če nepremičnina ne spada v stečajno maso in tako ne služi poplačilu upnikov v stečajnem postopku, je logično, da upnik tudi v izvršbi ne more poseči po tej nepremičnini, da bi dosegel poplačilo svoje terjatve. Imetniku lastninske pravice v pričakovanju je tako zagotovljeno varstvo v izločitveni pravdi. Imetnik lastninske pravice v pričakovanju pa izkazuje pravico, ki izvršbo preprečuje. Upravičen je torej tudi do ugovora tretjega. Prav tako ima pravni interes za uveljavljanje zahtevka za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice in za vložitev izbrisne tožbe.
Ključne besede: lastninska pravica, pravni posel, lastninska pravica v pričakovanju, prisilna hipoteka, stečajni postopek
Objavljeno: 08.08.2017; Ogledov: 505; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (989,33 KB)

8.
Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami
Sanja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno: 24.04.2019; Ogledov: 134; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici