| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
IZGON TUJCA IZ DRŽAVE V KAZENSKEM IN PREKRŠKOVNEM PRAVU
Zoran Wolf, 2009, diplomsko delo

Opis: S sprejetjem KZ-1 je v kazenskem pravu odpravljena ureditev izgona tujca iz države v obliki sankcije. Po novem se ta v kazenskem pravu lahko izrazi v okviru pravnih posledic obsodbe. V prekrškovnem pravu je izgon tujca iz države predviden kot fakultativna stranska sankcija. Za izrek sankcije izgona tujca iz države je pristojno le sodišče, ki ima možnost in dolžnost presoditi izpolnjevanje vseh pogojev za izgon tujca - storilca, kot tudi okoliščin primera relevantnih za sprejem odločitve o izgonu. V kazenskem pravu je, po sedaj veljavni ureditvi, to naloga zakonodajalca. Presoditi mora obsodbe za katera kazniva dejanja in katere kazni so takšne, da ne glede na okoliščine na strani tujca - storilca upravičujejo nastanek pravnih posledic obsodbe, ki pomenijo izgon iz države. V prekrškovnem pravu je izrekanje sankcije izgona tujca iz države omejeno na težje prekrške. Glede na to, da se je prekrškovno pravo v razmerju do državljanov RS odpovedalo sankcioniranju s poseganjem v svobodo gibanja, je potrebno, da sodišča k izrekanju te sankcije pristopajo restriktivno. Sodišče bo šele na podlagi okoliščin primera lahko presodilo morebitno smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. V kazenskem pravu se s predvideno ureditvijo uvaja obligatorni izgon. Pravne posledice obsodbe namreč nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane. Brez ureditve, ki bi predstavljala odmik od te njihove temeljne značilnosti, okoliščin primera ne bo mogoče upoštevati, razen v nekaterih izjemnih primerih, ko bi obligatorni izgon bilo mogoče šteti za ustrezen, bi bilo potrebno omogočiti možnost upoštevanja okoliščin primera, na katerih bi šele nato lahko ustrezno utemeljili smotrnost in sorazmernost izgona tujca iz države. Zavedati se je potrebno, da je izgon ukrep prostostne narave, ki lahko ima za tujca hude posledice, še zlasti, če se je močno vključil v okolje v RS. Zato naj pride v poštev predvsem takrat, kadar ga okoliščine primera še posebej upravičujejo in terjajo ter je le- ta tudi sorazmeren. Pri obravnavi instituta izgona tujca iz države se je potrebno zavedati, da je Slovenija država članica EU, v okviru le-te asociacije pa je ena od temeljnih svoboščin prosto gibanje oseb. Izgon tujcev, ki jim je s pravom EU zagotovljena pravica do svobode gibanja, je zato dopusten le v okviru izjem, ki jih to pravo tudi dopušča. Tako je izgon dopusten le, če to zahtevajo razlogi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja, in če posameznikovo vedenje predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo, ki lahko prizadene osnovne interese družbe. Pri obravnavi teh pravnih pojmov je potreben restriktivni pristop. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavlja ukrep izgona odmik od ene temeljnih svoboščin EU, to je prostega gibanja oseb. Obstoječa ureditev izgona v prekrškovnem pravu omogoča sodišču, da lahko dodatno upošteva omejitve, ki izhajajo iz evropske zakonodaje, ne da bi pri tem kršilo nacionalno pravo. Od predvidene ureditve v kazenskem pravu, pa bo potrebno izvzeti državljane drugih držav članic EU in njihove družinske člane, saj je le-ta namreč v nasprotju z izrecnimi zahtevami, da morajo utemeljitve izhajati iz podrobnosti posameznega primera, in da predhodne kazenske obsodbe same po sebi ne morejo biti razlog za izgon. Posebna pozornost pri odločanju o izgonu je potrebna, kadar je tujec mladoletna oseba, begunec, prosilec za azil, oseba brez državljanstva ali kadar ima v RS svojo družino. Splošna omejitev trajanja pravnih posledic, torej tudi tistih, ki pomenijo izgon tujca iz države, je pet let, od kar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, če zakon, ki jih bo predpisoval, ne bo določal krajšega ali daljšega trajanja. Ta rok teče ne glede na to, kdaj in če sploh, je bil izgon tujca iz države realiziran. Očitna pomanjkljivost te ureditve je neodmerjenost izgona glede na okoliščine primera. V prekrškovnem pravu lahko sodišče izreče izgon v trajanju od šestih mesecev do petih let in pri tej odmeri upošteva okoliščine
Ključne besede: kazensko pravo, prekrškvno pravo, izgon, tujec, načelo nevračanja, sorazmernost, pravne posledice obsodbe, javni red, javna varnost
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 5514; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (308,42 KB)

2.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, diplomsko delo

Opis: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Ključne besede: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 5786; Prenosov: 827
.pdf Celotno besedilo (408,13 KB)

3.
ZAKONITOST STAVKE
Dimitrij Adi Šuc, 2013, diplomsko delo

Opis: Tako kot v drugih državah smo bili tudi v samostojni Republiki Sloveniji priča številnim stavkam, v zvezi s katerimi se je večkrat sprožil spor o zakonitosti le teh. V diplomski nalogi ugotovimo kako in s katerimi predpisi je urejena pravica do stavke v naši pravni ureditvi v primerjavi z mednarodno pravno ureditvijo, v kateri so nepogrešljiva stališča nadzornih teles nekaterih mednarodnih organizacij. Na podlagi pravne opredelitve stavke oziroma pravice do stavke je izpostavljeno vprašanje zakonite stavke v našem pravnem sistemu. Vprašanje zakonitosti stavke je na prvem mestu obravnavano iz ureditve v Ustavi RS, izhodišče obravnavane problematike pa predstavlja predvsem Zakon o stavki ter drugi zakonski predpisi in kolektivne pogodbe. Ob upoštevanju navedenih predpisov in sodne prakse se razkrije cilj diplomske naloge, ki je bil ugotoviti katere predpostavke oziroma kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za zakonito stavko, način reševanja spora o zakonitosti stavke ter kakšne pravne posledice nastopijo v primeru nezakonite stavke. Pri tem pa so izpostavljene tudi omejitve, ki se v zvezi s pravico do stavke nanašajo na določen krog subjektov. Na koncu je prikazana primerjava problematike z nemško pravno ureditvijo in praktičen primer spora o zakonitosti stavke v Sloveniji. Kljub ugotovitvi, da Zakon o stavki ne daje enovite pravne podlage za rešitev vseh vprašanj v zvezi s stavko, pa se izkaže, da je dovolj jasen ter ne predstavlja ovire in ne postavlja pretežkih zahtev za izvedbo zakonite stavke. Prav tako pa je vsaj v večini tudi v skladu z mednarodnimi pravnimi normami oziroma stališči.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, omejitve pravice do stavke, zakonitost stavke, pogoji za zakonito stavko, pravne posledice nezakonite stavke, spor o zakonitosti stavke
Objavljeno: 23.08.2017; Ogledov: 899; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

4.
PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Gregor Goldinskij, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Ključne besede: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2869; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (993,75 KB)

5.
PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anja Majcenič, 2014, diplomsko delo

Opis: Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu, temveč tudi drugim.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitve pravice do stavke
Objavljeno: 02.12.2014; Ogledov: 820; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (859,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici