| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnice
Patricija Bukovinski, 2021, magistrsko delo

Opis: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Preprečevanje nevarnosti kot podlaga za izvajanje varnostnih pooblastil
Miroslav Žaberl, Franc Pozderec, Ivanka Oberman, 2017, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je predstaviti, kako policija zagotavlja varnost državljanov in hkrati skrbi za preprečevanje nevarnosti, ter ugotoviti, kako veljavna zakonodaja vpliva na izvajanje policijskih varnostnih pooblastil. Metode: Glavna metoda v prispevku je metoda deskripcije. S sistematičnim pregledom literature (študij strokovne literature, analiza judikatov, internetni viri) smo pridobili podatke, na podlagi katerih smo raziskali in analizirali pomen varnosti, pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države, v povezavi s slovensko policijsko zakonodajo. Navedeno nam zagotavlja celostno obravnavanje izbrane tematike. Ugotovitve: Preprečevanje in odpravljanje nevarnosti je osrednja naloga policije, hkrati pa je podlaga za uporabo varnostnih policijskih pooblastil. Pri izvajanju policijskih nalog mora policija delovati le v skladu s policijskimi pooblastili, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti. Na podlagi zakonsko določenih pooblastil policija skrbi za uspešno in učinkovito izvrševanje predpisov pri izvedbi določene policijske naloge. Izvajanje vsakega policijskega pooblastila pomeni poseg v določeno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Tu je pomembno predvsem načelo pravne države, ki dosledno veže vse upravne organe tako pri sprejemanju splošnih odločitev kot tudi pri neposrednem odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov. Načelo zakonitosti pa je tisto, ki posredno nakazuje na bistvo filozofije izključitve protipravnosti zakonitega delovanja pooblaščene osebe. Je eno izmed temeljnih načel za uporabo varnostnih policijskih pooblastil. Praktična uporabnost: Dobro poznavanje policijskih pooblastil oziroma pravic in dolžnosti, ki jih imajo policisti pri opravljanju svojega dela, je osnova za zakonito, strokovno in korektno izvajanje nalog policije. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je eden od temeljev, ki ga morajo policisti spoštovati, ko posegajo v ustavno varovane človekove pravice. Izvirnost/pomembnost prispevka: Avtorji se v prispevku ukvarjajo s teoretičnimi predpostavkami varnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvijo pravne države na podlagi slovenske policijske zakonodaje.
Ključne besede: varnost, pravna država, policijska pooblastila, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno: 14.04.2020; Ogledov: 273; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (331,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Precedens v slovenskem pravu
Luka Kreitner, 2018, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovinski razvoj sta se razvila dva velika pravna sistema. Anglo-ameriški pravni sistem temelji na sodniškem pravu in kazuističnem pravnem mišljenju, rimsko-germanski pravni sistem (kontinentalni pravni sistem) pa temelji na kodificiranem pravu in deduktivni pravniški miselnosti. Precedens v anglo-ameriškem pravu velja za formalni pravni vir, nasprotno pa se v rimsko-germanskem pravnem sistemu ustaljeni in enotni sodni praksi, ki velja za šibkejšo obliko precedensa, takšne vloge ne priznava. V zadnjih letih pravnega razvoja, se institut ustaljene sodne prakse vse bolj približuje formalnemu pravnemu viru, v določenih primerih pa kot tak celo učinkuje. Sodna praksa je del prava, prav tako pa je vsakršna koli uporaba prava nujno tudi njegovo ustvarjanje. Sodna praksa pomembno vpliva na odločanje slovenskih sodišč. Najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju ustaljene in enotne sodne prakse ima Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot redna instanca sodstva in Ustavno sodišče Republike Slovenije, kot ustavna instanca sodstva. Ustavno sodišče se z materialno pravilnostjo odstopa od enotne in ustaljene sodne prakse ne ukvarja oziroma za to sploh ni pooblaščeno. Ustavno varstvo seže le do procesnih jamstev, kar pomeni, da je potrebno vsak odstop od ustaljene sodne prakse dovolj tehtno obrazložiti. Republika Slovenija je z vključevanjem v mednarodne organizacije in članstvom v Evropski uniji, odprla svoj pravni sistem različnim pravnim vplivom. Odločbe Sodišča EU in postopki predhodnega odločanja veljajo kot neke vrste precedens. Pravni red EU je eden izmed boljših dokazov, da lahko tudi v rimsko-germanski pravni družini vzporedno obstaja obe vrsti formalnih pravnih virov. Pravo EU dokazuje, da je sodba ne samo zaželena, ampak tudi nujna kot formalni pravni vir prava tudi v rimsko-germanskem pravu.
Ključne besede: precedens, enotna in ustaljena sodna praksa, formalni pravni viri, enakost pred zakonom, sodstvo, pravna varnost, sodišče
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 1329; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Študentsko delo v luči nove zakonodaje
Tamara Pivec, 2017, diplomsko delo

Opis: Tematika študentskega dela je že kar nekaj časa zelo privlačna in zanimiva, sploh v zadnjem času zaradi spremembe zakonodaje. Čeprav je na to in podobno temo narejenih že kar nekaj raziskav, diplomskih seminarjev in magistrskih nalog, jih na temo nove zakonodaje in njenih vplivov na vse udeležence (dijake, študente, delodajalce) ni prav veliko, zato sem se odločila, da vse to na novo proučim. S študentskim delom sem se srečala tudi v praksi, zato vem, s kakšnimi težavami smo se soočali v prejšnji in se soočamo v zdajšnji zakonodaji.
Ključne besede: študentsko delo, nova pravna ureditev zakonodaje študentskega dela, delodajalci, študentje, študentski servisi, dohodnina, koncesijska dajatev, prispevki za socialno varnost.
Objavljeno: 21.03.2018; Ogledov: 555; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

5.
Preventivna funkcija notariata pri prometu z nepremičninami
Simona Toplak Bohinc, 2016, znanstvena monografija

Opis: Sodelovanje notarja, kot nosilca javnih pooblastil in nepristrankega svetovalca strank, je pri prometu z nepremičninami nujno in zelo pomembno. Notar je pomembna varovalka, ki s pravnim znanjem in z zakonsko določenimi službenimi dolžnostmi, zlasti z dolžnostjo nepristranskega pravnega svetovanja pri sklepanju nepremičninskih poslov prepreči številne spore in tako skrbi za preventivno urejanje premoženjskopravnih razmerij (preventivna funkcija). Pozitivna zakonodaja, zlasti Zakon o notariatu (v nadaljevanju: ZN), namreč predvideva notarjevo podrobnejše preverjanje in svetovanje prav na nepremičninskem področju, kar prispeva h krepitvi pravne varnosti v pravnem prometu. V praksi so notarji sestavljavci nepremičninskih pogodb, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičninah, bodisi v obliki notarskih zapisov, bodisi v obliki zasebnih listin. Drugo njihovo pomembno področje v zvezi s prenosom lastninske pravice na nepremičnini so overitve lastnoročnih podpisov na zemljiškoknjižnem dovolilu na pogodbah o prenosu lastninske pravice. V Sloveniji so le-te v izključni pristojnosti notarjev.
Ključne besede: notar, promet z nepremičninami, pogodba o prenosu lastninske pravice, overitev podpisa, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno: 13.01.2017; Ogledov: 773; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Celovit pristop organizacije javnih dogodkov z vidika zakonodaje in zagotavljanja varnosti
Kristina Privšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen celovit pristop k organizaciji javnega dogodka s poudarkom na zakonodaji in varovanju. Pri načrtovanju dogodka je treba poleg upoštevanja zakonodaje in predpisanih postopkov posebno pozornost posvetiti zagotavljanju varnosti tako obiskovalcev kot nastopajočih in drugih udeležencev, upoštevajoč predvideno strukturo obiskovalcev in nastopajčih, pozicijo, gradnjo in opremljenost objekta oziroma prostora samega, prometno-logistične povezave ter najrazličnejše druge, tudi nepredvidene dejavnike. Opisani so postopki in načini pridobivanja ustreznih dovoljenj, zagotavljanja varnosti na javnih dogodkih oz. prireditvah z različno stopnjo tveganja. Javni dogodki se namreč ocenjujejo s stopnjo tveganja na podlagi Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. Zagotavljanje varnosti je eden od najpomembnejših vidikov organizacije javnih dogodkov in hkrati temeljni pogoj za njihovo uspešno izvedbo.
Ključne besede: organizacija, načrtovanje, prireditve, javne prireditve, varnost, zagotavljanje varnosti, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 07.12.2016; Ogledov: 1028; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

7.
PRAVNA VARNOST IN VARSTVO PRIČAKOVANIH PRAVIC
Uršula Uršnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava pravno varnost, ki je ena izmed temeljnih pravnih vrednot s pomembno vlogo v pravni državi. Pravna varnost s svojo zahtevo po predvidljivem in zanesljivem pravu ter zahtevo po stabilni zakonodaji s trajno in stalno vsebino splošnih pravnih aktov, ustvarja zaupanje v pravo. Zahteva pravne varnosti po stabilni zakonodaji prihaja v konflikt z zahtevo pravne države po prilaganju prava spremembam družbenih razmerij. Diplomsko delo obravnava ta konflikt v zvezi z varstvom pričakovanih pravic pred arbitrarnim spreminjanjem zakonodaje.
Ključne besede: pravna varnost, pravne vrednote, pričakovane pravice, varstvo pričakovanih pravic, načelo pravne države
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1910; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
ZAGOTAVLJANJE PRAVNE VARNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV V DAVČNIH POSTOPKIH IN PRI IZMENJAVI INFORMACIJ NA PODROČJU OBDAVČENJA
Barbara De Corti, 2016, magistrsko delo

Opis: Predmetno magistrsko delo predstavlja zaokrožen pogled na pravno varnost davčnih zavezancev, in sicer z dveh vidikov: v davčnih postopkih ter pri izmenjavi podatkov na področju obdavčenja. Vidik davčnega postopka je obdelan v okvirih slovenske postopkovne davčne zakonodaje, kar pomeni, da obravnava Zakon o davčnem postopku kot temeljni davčno-postopkovni zakon v Republiki Sloveniji in podredno tudi Zakon o splošnem upravnem postopku, ki se uporablja subsidiarno. Vidik izmenjave podatkov na področju obdavčenja je predstavljen zlasti z mednarodnega vidika, saj je slednji v zadnjih letih, ob naraščajočem trendu prenašanja dobičkov na eni strani in ustvarjanju novih pravil za preprečevanje nezakonitih poslov te vrste, vedno pomembnejši. Pri analizi pravne varnosti v davčnem postopku sem ugotovila, da je pravna varnost na visoki ravni ob spoštovanju temeljnih načel, kot so načelo pravne države, načelo pravne varnosti in njegova podnačela ter načelo pravičnosti in podnačela le-tega. Na visoko raven pravne varnosti davčnih zavezancev v davčnem postopku je bilo poseženo z novelo ZdavP-2F, z javno objavo davčnih dolžnikov in novelo ZDavP-2G, ki je posegla v pravice davčnih zavezancev s podaljšanjem obdobja inšpiciranja v primeru prirasta premoženja in cenitve davčne osnove s petih na deset let, z vpeljavo nerazumno visoke davčne stopnje v višini 70 % v primeru cenitve davčne osnove ter s črtanjem sklepnega razgovora kot zelo pomembne faze davčnega postopka. Podobna je slika tudi pri mednarodni izmenjavi podatkov za davčne namene, pri kateri ugotavljam, da vsi trije analizirani projekti, in sicer CRS, FATCA in BEPS, predstavljajo primarno odraz fiskalnih interesov držav, kar se kaže zlasti s posegom v inštitut davčne in bančne tajnosti. Menim, da bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko pri zgoraj omenjenih temeljnih institutih za mednarodno izmenjavo podatkov o davčnih zavezancih, govorili o visoki stopnji pravne varnosti davčnih zavezancev.
Ključne besede: Pravna varnost, davčni zavezanci, davčni postopki, izmenjava informacij
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 700; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Problematika določanja davčnih osnov v posebnih primerih
Maja Goltes, 2016, magistrsko delo

Opis: Problematika odmere davka v posebnih primerih obravnava postopke, ko lahko davčni organ v davčno inšpekcijskem nadzoru ugotavlja davčno osnovo s cenitvijo davčne osnove. Cenitev davčne osnove je poseben ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva in pridobivajo dokazi, ki so pomembni za preučevanje in ugotavljanje poslovnih dogodkov v preteklosti, na podlagi katerih davčni organ lahko določi verjetno davčno osnovo. Oceno davčne osnove lahko opravi davčni organ potem, ko so izčrpana vsa druga razpoložljiva sredstva in informacije, da bi se ugotovila dejanska davčna osnova za obdavčenje. Če davčni organ ugotovi da podatki, listine in davčne napovedi, ki jih je predložil zavezanec za davek ne ustrezajo dejanskemu stanju, se davčna osnova in odmera davka lahko ugotavljata s cenitvijo davčne osnove. Pri ugotavljanju davčne osnove z oceno mora biti izpolnjen vsaj eden izmed predpisanih pogojev po določilih 68. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki je edina pravna podlaga, ki določa v katerih primerih davčni organ lahko ugotovi predmet obdavčitve z oceno davčne osnove in na tej podlagi odmeri davek. Postopek cenitve davčne osnove je izjema, kjer je zakonodajalec kot merilo za oceno davčne osnove določil verjetnost, ter s tem pooblastil davčni organ, da lahko odstopa od temeljnega načela davčnega procesnega prava – načela materialne resnice. ZDavP-2 ne določa metod ocene davčne osnove, ravno tako jih ne določa noben drug zakon. Davčni organ ima v okviru diskrecijske pravice v ugotovitvenem postopku možnost izbrati eno ali več metod cenitve davčne osnove, zavezanec za davek pa ne more vplivati ali sodelovati pri izboru metode ocene davčne osnove. Pri dokazovanju dejstev, ki bi mu znižala verjetno davčno osnovo, ima zavezanec za davek možnost dokazovanja le z listinskimi dokazi. To ga v inšpekcijskem postopku ocene davčne osnove nekako postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z davčnim organom. Pravna varnost zavezancev za davek bi lahko bila višja s spremembami na zakonodajnem in sodnem področju.
Ključne besede: odmera davka v posebnih primerih, cenitev, zavezanec za davek, davčni nadzor, metoda cenitve davčne osnove, davčna načela, listinski dokazi, pravna varnost.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 1182; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (991,99 KB)

10.
Pravna analiza razmerij med policijo in redarstvom na področju lokalne samouprave
Tjaša Vidovič, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji zagotavljata varnost v lokalnih skupnostih tako policija kot občinska redarstva. V primerjavi s policijo, ki je pristojna za opravljanje nalog na območju celotne Slovenije, pa so občinska redarstva omejena na območje občine ustanoviteljice. V prvem delu diplomske naloge sem analizirala kakšna pooblastila imajo policisti po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije ter občinski redarji po Zakonu o občinskem redarstvu. Vključila sem še primerjavo njunih nalog po Zakonu o javnem redu in miru, Zakonu o pravilih cestnega prometa in po Zakonu o prekrških. V tem delu sem tudi analizirala primer Mestne občine Ptuj, ki je najstarejše mesto v Sloveniji in zato turistično privlačna destinacija, prepletena z veliko rekreativnimi potmi in je ureditev področja varnosti pomembna. V zadnjem delu sem primerjala pravno ureditev Slovenije z ureditvijo drugih držav članic Evropske Unije, natančneje s Hrvaško in Italijo. Kljub temu da so članice Evropske Unije in so pravni redi držav članic v skladu z mednarodnim pravom, pa se njihovi notranji pravni redi med seboj razlikujejo.
Ključne besede: lokalna samouprava, varnost, zagotavljanje varnosti, policija, policisti, redarstvo, redarji, pooblastila, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 627; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (447,34 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici