| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SKUPNI REFERENČNI OKVIR EVROPSKEGA POGODBENEGA PRAVA
Petra Košmrlj, 2009, diplomsko delo

Opis: Leta 1989 je Evropski parlament na Komisijo naslovil resolucijo, v kateri ugotavlja potrebo po boljšem, bolj koherentnem pogodbenim pravom za potrebe učinkovitega delovanja notranjega trga ES. Osem direktiv, ki sedaj predstavljajo »acquis communautaire« pogodbenega prava, so precej nekonsistentne. Komisija se je z Evropski parlamentom strinjala in začela pripravljati obširen projekt imenovan Skupni referenčni okvir ter pozivala vse zainteresirane raziskovalne skupine naj oddajo svoje prijave. Prijavilo se je kar nekaj skupin in v letu 2004 so pričele s svojim delom. Nekaj skupin je že pred tem sodelovalo v projektih, ki so imele za cilj ali poiskati razlike v različnih pogodbenopravnih ureditvah ali pa izdelati nova pravila in splošna načela. Naloga, ki jim jo je naložila Komisija, je bila poiskati najboljše rešitve, ki jih ponuja pogodbeno pravo ES kot tiste, ki jih ponujajo pogodbena pravila držav članic. Pri tem naj bi bil poudarek na potrošniškem pravu. V letu 2008 je bil prvič izdan akademski osnutek CFR. Vsebinsko je obseg mnogo širši kot ga je predlagala Komisija v svojih sporočilih. Ne prinaša le pravil pogodbena prava, ampak tudi nepogodbene obveznosti, lastniško pravo ter pravno ureditev trustov. Avtroji so sicer upoštevali predlog Komisije in oblikovali tudi specifično urejena pravila za potrebe potrošnikov. Vendar pa vse ni tako enostavno kot se morda sprva sliši. Ena glavnih pomanjkljivosti je primerna pravna podlaga za sprejem CFR. ES (oz. v prihodnosti EU) v Pogodbi o Evropski skupnosti ( oz. PDEU) za sprejem zakonodaje s področja zasebnega prava. Druga težava je uporaba CFR. Če je pravi namen Komisije poenotiti pogodbeno pravo, se zdi edina prava rešitev sprejem uredbe, ampak tega Komisija nima namena narediti. Vloga, ki jo ima Komisija v mislih, je t. i. opcijski instrument, ki pomeni, da bi stranki lahko CFR izbrali za merodajno pravo, ki bi urejalo njuno razmerje, če bi to hoteli. Druga vloga, ki jo ima v mislih Komisija, je pripomoček — »toolbox« za zakonodajalce. CFR bi tako lahko bil v pomoč tako nacionalnim kot zakonodajalcem Es ter sodiščem pri interpretaciji pravil pogodbenega prava. Prihodnost CFR je popolnoma v rokah Komisije. Prvi korak, ki bi ga morala narediti, pa je prevesti DCFR v vse uradne jezike EU, saj bi tako javnost imela boljšo predstavo, kaj pričakovati od končnega, političnega CFR.
Ključne besede: Ključne besede: pogodbeno pravo ES, potrošniško pravo, Skupni referenčni okvir, akademski osnutek skupnega referenčnega okvirja, pravna podlaga, opcijski instrument, pripomoček za zakonodajalce
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2113; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (355,58 KB)

2.
VARSTVO OSEBNIH PODATKOV ZAVAROVANCEV
Špela Kotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi poleg podrobne predstavitve normativne ureditve na nivoju Evropske Unije in v Republiki Sloveniji predstavljam problematiko varstva osebnih podatkov pri zavarovalnicah. Opisujem varstvo osebnih podatkov, kakor jih opredeljuje Zakon o varstvu osebnih podatkov, kot tudi posamezni specialni zakoni, kot sta Zakon o pacientovih pravicah ter Zakon o zavarovalništvu. V diplomskem delu predstavim osnove varstva osebnih podatkov, njihov pomen in njihovo varstvo. Za potrditev teze, da so osebni podatki, katere zahteva zavarovalnica zbrani nesorazmerno z namenom za katerega se potrebujejo, pa se poslužujem mnenj in odločb Informacijskega pooblaščenca ter pri tem ugotavljam ali sploh obstaja pravna podlaga za zbiranje osebnih podatkov zavarovancev. Skozi raziskovalno delo ugotovim, da obstajajo različne pravne podlage za zbiranje osebnih podatkov zavarovancev, vendar pa je vseeno prisotno nesorazmerno zbiranje osebnih podatkov zavarovancev, vsaj kar zadeva zdravstveno dokumentacijo posameznikov. Pri tem je potrebno poudariti, da je vsak konkreten primer poseben in ga je potrebno obravnavati posamezno. Pri tem pa morajo upravljavci osebnih storitev, v tem primeru zavarovalnice, v nadaljnjem obdelovanju teh podatkov upoštevati načelo sorazmernosti ter poštenosti.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, zdravstvena dokumentacija, Zakon o zavarovalništvu, pravna podlaga, sorazmernost
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 1890; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (476,90 KB)

3.
4.
PRAVNA PODLAGA ZA ORGANIZACIJO DELA V POLICIJI
Boštjan Volavšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Živimo v sodobnem in razvitem svetu, ki od nas zahteva, da se pri svojih dejanjih in nalogah odločamo hitro, da smo fleksibilni in da rešujemo posamezne ali skupne naloge skladno z družbenimi usmeritvami, moralnimi načeli in zakonom. Trajnostni razvoj družbe nas usmerja v priprave na spremembe, v sprejemanje in razumevanje razvoja človeštva in nam daje možnosti za nove paradigme. Čas, prostor in informacija so temeljni elementi, ki človeku dajejo prednost pri izvajanju logističnih procesov. Človeška odločnost, strokovnost in zanesljivost pa so dodana vrednost v organizaciji posameznih procesov bodisi v gospodarstvu, upravi ali drugje. Vse elemente ugotovljene definicije je mogoče prenesti tudi na delovanje represivnih organov države, ki imajo nalogo zagotoviti pravno varnost ter izvrševanje pravic in obveznosti, ki jih predpisuje zakon. Policija pa je ena takšnih organizacij, ki potrebuje dobro organizacijo in organiziranost, za kar potrebuje tudi dobro organizirano logistično podporo. Diplomsko delo skozi logistične procese predstavlja organizacijo in delo policije, s poudarkom na področju pravne podlage organizacije delovnega časa in ostalih logističnih procesov v policiji. S pregledom zakonov in zakonskih predpisov smo preučili in preverjali, ali v policiji pravilno razporejajo delovni čas ter katero pravno podlago za to uporabljajo. Gre za logistične procese delovanja organizacije in pravične uporabe razpolagajočih resursov. Predstavili in opisali smo delovna področja in procese policijske organizacije ter policijska pooblastila, metodiko dela, preiskovanje in odkrivanje kriminalitete, varovanja oseb in objektov ter vrsto drugih področij, ki so pomembna za organizacijo in izvajanje ukrepov, ki jih policija brez logistike ne more opraviti. V organizaciji so nenehna prizadevanja za izboljšanje kakovosti policijskih storitev in pravilno uporabo sredstev, ki jih logistika zagotavlja organizaciji. Organizacijski procesi terjajo od zaposlenih sistematično in načrtovano spodbujanje strokovnega, delovnega in osebnostnega razvoja, logistični procesi pa pravilno uporabo sredstev in trajnostni razvoj družbe. Namen diplomskega dela je predstaviti organizacijo, načrtovanje nalog, preskrbo in logistične procese organiziranja ter analiziranje in preučevanje novih rešitev s ciljem povečanja učinkovitosti celotne organizacije. Logistični procesi so procesi, ki znotraj delovnega procesa policije omogočajo izvajanje predpisanih nalog.
Ključne besede: Policija, pravo, pravna podlaga, organizacija dela, logistika.
Objavljeno: 16.04.2012; Ogledov: 1743; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

5.
PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA VLAGANJA IZVRŠB
Tanja Horjak, 2012, diplomsko delo

Opis: Vlaganje predlogov za izvršbo v klasični, papirni obliki je bilo že od nekdaj zamudno in nepraktično, kar je posledično povzročalo večanje sodnih zaostankov na sodiščih. V Sloveniji so se lotevali različnih projektov in načinov, s katerimi bi sodne zaostanke omilili ali celo odpravili. Tako se je z dnem 01.01.2008 pri nas začel elektronski postopek vlaganja izvršb in s tem tudi začetek delovanja Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL), ki pa je bil omejen zgolj na izvršbe, predlagane na podlagi verodostojne listine. Postal je pomembna ločnica na področju plačilne discipline in na področju odprave sodnih zaostankov. Portal COVL, ki je deloval od 1.1.2008, se je z dnem 27.2.2012 ukinil in je bil preusmerjen na portal e-sodstvo, podportal e-izvršba. Z elektronski vlaganjem izvršb se je tako izboljšalo poslovanje sodišč, na kar kažejo tudi rezultati raziskav v Sloveniji in številna priznanja. Ker pa ima vsaka novost tako dobre kot slabe strani, ne smemo prezreti tudi določenih pomanjkljivosti na področju elektronskega vlaganja izvršb, ki se nanašajo predvsem na obrazec predloga za izvršbo.
Ključne besede: Izvršilni postopek, pravna podlaga, elektronsko poslovanje, e-izvršba, verodostojna listina, portal COVL, portal e-sodstvo, sklep o izvršbi, obrazec.
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 1629; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (13,33 MB)

6.
PREDLOGI SCCIC - EKONOMSKIH UKREPOV ZA VZPOSTAVITEV OKOLJSKE CONE V MESTNI OBČINI MARIBOR
Natalija Vindiš, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučili gospodarske in obrtniško-podjetniške dejavnosti na območju okoljske cone s pomočjo registriranih vozil v Mestni občini Maribor, da bi predstavili nabor ukrepov in pravnih podlag, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati socio-ekonomske vplive okoljske cone na te dejavnosti. Predstavili smo odstotek vozil, ki spadajo v prepovedan emisijski razred Euro, nato smo izpostavili kritične obrtniško-podjetniške dejavnosti in jih prostorsko omejili na kartah. Proučili smo ukrepe pomoči v evropskih mestih in naredili nabor možnih ukrepov pomoči za Maribor. Te ukrepe smo podprli z analizo pravnih podlag in bolj podrobno predstavili oblike subvencij in način uvajanja subvencij. Predlogi ukrepov so strokovna podlaga za lažjo prilagoditev dejavnosti ob vzpostavitvi okoljske cone v Mariboru in drugih slovenskih mest.
Ključne besede: omejevanje prometa, emisijski razred Euro, socio-ekonomski ukrepi, oblike subvencij, pravna podlaga
Objavljeno: 07.03.2014; Ogledov: 869; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

7.
Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti
Katarina Rosa, 2014, magistrsko delo

Opis: Naloga z naslovom Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti v začetku zajema predstavitev bistvenih pojmov in institucij, ki imajo pomembno vlogo pri razkritju bančnih podatkov javnosti in organom pregona. Predstavljena je torej institucija banke, ki je pravna oseba s številnimi nalogami, njena glavna naloga pa je servisiranje prebivalstva in pravnih oseb. Banka posluje s prebivalstvom in gospodarskimi subjekti (komitenti) in pri tem pridobiva številne podatke o svojih komitentih, predvsem osebne podatke, ter podatke o njihovem premoženju in njihovih pravicah. Ti podatki so bančni tajni podatki in niso javni podatki. Pri razkritju bančnih podatkov imajo zelo pomembno vlogo razne institucije, med njimi tudi Informacijski pooblaščenec, ki ima dvojno vlogo: varstvo osebnih podatkov in zagotavljanje dostopa do javnih podatkov. Pomembno vlogo ima tudi Banka Slovenije, ki skrbi za likvidnost univerzalnih bank ter hrani in ima dostop do vseh bančnih podatkov, ki so bistveni za likvidnost posamezne banke in celotnega bančnega sistema. V zadnjem letu pa ima pri razkrivanju bančnih podatkov pomembno vlogo tudi Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je nastala na pobudo poslancev državnega zbora z namenom ugotovitve, zakaj je prišlo do finančne krize. V tem okviru se od Banke Slovenije zahteva, da predloži oziroma razkrije vse potrebne podatke. Bančni podatki se lahko razkrijejo samo na podlagi pisnega dovoljenja osebe na katero se podatki nanašajo in na podlagi zakona, ki določa, da se morajo bančni podatki razkriti v predkazenskem in kazenskem postopku. V tretjem delu naloge se bomo osredotočili na razkritje bančnih podatkov v predkazenskem postopku, zato bomo podrobneje obravnavali slovensko in mednarodno pravno ureditev bančnih podatkov v kazenskem postopku. Pri pregledu pravnih podlag, se bomo osredotočili izključno na določbe, ki govorijo o bančnih podatkih in njihovem razkritju. V nadaljevanju je predstavljeno področje gospodarske kriminalitete in kriminalitete v bankah, z navedbo različnih zlorab ter opredelitvijo in odgovornostjo pravnih oseb pri zlorabah. Rezultati stresnih testov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v slovenskih bankah, nam upravičeno povejo, da obstaja sum, da so vodilni v bankah v preteklih zadnjih 20-tih letih ravnali v nasprotju s kreditno in bančno politiko. Gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika-1(2012) s strani upravnih in nadzornih organov banke. V zadnjem delu naloge je opredeljen predkazenski postopek, kadar se sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in premoženjskega okoriščanja vodilnih v banki, s poudarkom na bančnih podatkih in njihovem razkrivanju, saj so le-ti ključni pri preiskovanju kaznivega dejanja. Opisali bomo tudi odgovornost, naloge in pooblastila vseh udeležencev predkazenskega postopka. V zaključku naloge so podani sklepi glede bančne tajnosti in preiskovanja kaznivih dejanj v slovenskem pravu in v mednarodnem pravu. Bančna tajnost v slovenskem pravu nima bistvenega pomena, predvsem zato, ker se morajo organi pregona in finančne ustanove ravnati po evropskem in mednarodnem pravnem redu, ki strmi, k odpravi bančne tajnosti, predvsem zaradi potrebe davčnih postopkov in zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Ključne besede: banke, bančni podatki, zaupni podatki, varstvo podatkov, informacije javnega značaja, razkritje, pravna podlaga, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 827; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (671,68 KB)

8.
Pravna podlaga za organizacijo dela v policiji
Boštjan Volavšek, 2011, diplomsko delo

Ključne besede: policija, pravo, pravna podlaga, organizacija dela, logistika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 277; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Pravne in dejanske dileme policijskega pooblastila vabljenja
Sabina Skumavec, 2015, diplomsko delo

Opis: Avtorica se je, kot bivša policistka, pri opravljanju policijskih nalog, tudi sama pogosto soočala s policijskim pooblastilom vabljenja. Pri tem je pogosto naletela na njegovo neučinkovitost in nastale nepotrebne stroške, zato se je tudi odločila za to zaključno delo. Nenehne težnje po spremembi, določena mnenja in zahteve po odpravi pomanjkljivosti različnih institucij, med drugim tudi Varuha človekovih pravic, so prinesla spremembe. V času opravljanja policijskih nalog, se je na tem področju delno spremenila tudi zakonodaja, ki ureja področje vabljenja kot policijskega pooblastila. Namesto Zakona o Policiji je bil sprejet Zakon o nalogah in pooblastilih policije, prav tako tudi nov Pravilnik o policijskih pooblastilih. Določene spremembe so nastale tudi v Pravilniku o povračilu potnih stroškov vabljenim osebam. Glede na spremembo zakonodaje, bomo v diplomskem delu predstavili spremembe med novimi in starimi predpisi in pa določene obrazce, ki jih policisti uporabljajo pri izvajanju pooblastilu. Ne glede na obstoječo pozitivno zakonodajo, ki je doprinesla k nekoliko bolj natančno predpisanem postopku izvedbe navedenega policijskega pooblastila, bomo predstavili tudi nekaj praktičnih primerov. V nekaj primerih se policijsko pooblastilo vabljenja še vedno izkaže kot neučinkovito, zato se pri policistih porajajo dileme. V določenih primerih, vabilo kot policijsko pooblastilo še vedno ni učinkovito, zato je pred uporabo, v smislu upoštevanja načela sorazmernosti in racionalnosti izpeljave postopka v katerem bi lahko nastali le nepotrebni stroški, sam postopek pa bi bil lahko popolnoma neučinkovit, smiselno dobro premisliti, primarno na kakšen način oziroma ali ga v določenih primerih sploh uporabiti. Poskušali bomo predstaviti tudi rešitev za bolj učinkovito in racionalno uporabo policijskega pooblastila vabljenja. Ob upoštevanju zakonitosti in strokovnosti pri izvajanju policijskih pooblastil in ob dejstvu, da se tudi državljani vse bolj zavedajo svojih pravic v policijskih postopkih, lahko zaključimo, da je policijsko pooblastilo vabljenja, v večini primerov eno od manj strogih pooblastil, ki jih policisti uporabljajo pri zbiranju obvestil. Njegova strogost oziroma učinkovitost se izkaže le v primeru zbiranja obvestil od osumljenca, saj je v tem primeru mogoče le tega tudi privesti, seveda pa tudi v tem primeru ni nujno, da gre za učinkovito uporabo, kar kaže na določeno nesorazmerje med pooblastilom vabljenja, ki ga imajo policisti in med načelom sorazmernosti, ki ga morajo policisti pri izvajanju vseh policijskih pooblastil upoštevati.
Ključne besede: policija, policijska pooblastila, vabljenje, vročanje, privedba, pravna podlaga, diplomske naloge
Objavljeno: 03.11.2015; Ogledov: 1020; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (507,42 KB)

10.
Pravna podlaga prevzema upravljanja vzajemnega sklada
Jasmina Polšak, 2016, diplomsko delo

Opis: Vlaganja v vzajemne sklade so danes zelo priljubljen način investiranja. Obstaja vrsta prednosti in slabosti poseganja po takšni vrsti investiranja. Sistem, v katerem živimo, nas pravzaprav sili v razmišljanje o zagotavljanju priskrbljene prihodnosti. Prevzemi podjetij so dandanes zelo zanimiva tematika, aktualni pa so tudi prevzemi upravljanja vzajemnih skladov. Pravna podlaga prevzemov upravljanja vzajemnih skladov je jasno določena v Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. S hipotezami empirične raziskave smo raziskovali aktivnosti in pravno podlago prevzema upravljanja vzajemnih skladov in ugotovili, da morajo družbe ob prevzemu upravljanja natančno slediti zakonskim določbam, da politika upravljanja naložb prevzetih skladov ostajo po prevzemu enaka, da sam prenos upravljanja skladov na prevzemno družbo nima nobenega vpliva za vlagatelje prevzete družbe in da se s prevzemom upravljanja vzajemnih skladov najverjetneje poveča tudi tržni delež prevzemne družbe.
Ključne besede: vzajemni sklad, prevzemi, prevzemi upravljanja vzajemnih skladov, pravna podlaga.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 273; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (604,45 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici