| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ponudba bank za pravne osebe
Kaja Gračnar, 2019, diplomsko delo

Opis: Pravne osebe se pri svojih poslih v vseh življenjskih ciklih srečujejo s potrebo po različnih bančnih storitvah. Ker je v slovenskem bančnem sistemu na voljo veliko bank, morajo te, da lahko konkurirajo na trgu, širiti svojo ponudbo za pravne osebe, ki je prilagojena njihovim različnim potrebam. V diplomskem projektu so predstavljene pravne osebe in bančna ponudba za pravne osebe. Analizirali bomo ponudbo bank v Sloveniji in tako tudi opredelili, ali se v izbrani ponudbi banke med seboj razlikujejo. Ponudba banke je pravzaprav eden izmed ključnih pomenov za pravno osebo, da si ta želi sodelovati z njo.
Ključne besede: pravna oseba, bančna ponudba, banka, podjetje, bančne storitve
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 530; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

2.
Varstvo osebnih podatkov delavca v luči Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov
Uroš Bencak, 2019, magistrsko delo

Opis: Velik napredek informacijske tehnologije prinaša različne pasti na področju zasebnosti, na katere je potrebno biti pozoren in se na njih ustrezno odzivati. Zaradi tega je bila leta 2016 s strani Evropske unije sprejeta in objavljena Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki je pričela veljati 25. 5. 2018. Ljudje veliko časa preživijo na delovnem mestu, zato je varstvo podatkov na delovnem mestu pomembno. Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora delodajalec imeti zakonito pravno podlago. Nova Uredba 2016/679 določa šest pravnih podlag, med katerimi velja privolitev za najbolj razširjeno. Vendar se zaradi specifičnosti delovnega razmerja, delodajalec le stežka sklicuje na privolitev in le-ta prihaja v poštev zgolj izjemoma. Delodajalci morajo imeti drugo pravno podlago, pri čemer pa so vedno dolžni upoštevati načelo sorazmernosti in obdelujejo samo podatke, ki so nujno potrebni. Uredba 2016/679 vsebuje preventivne ukrepe, ki naj pripomorejo k temu, da se zmanjšajo tveganja za kršitve varstva osebnih podatkov. Eden izmed ukrepov je ocena učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov, pri kateri morajo delodajalci že vnaprej prepoznati in oceniti tveganja. Delodajalci v praksi tega ne smejo razumeti kot neko dodatno obremenitev, ker je le-ta določena v njihovo korist, da se izognejo kršitvam in morebitnim kaznim. Velika novost je prav tako imenovanje pooblaščene osebe za varstvo podatkov. Njena funkcija je, da pomaga, svetuje, nadzoruje in skrbi za podjetje, da posluje v skladu z zakoni in predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Kot smo ugotovili, pooblaščena oseba ni osebno odgovorna, da podjetje posluje v skladu z določbami o varstvu podatkov, ampak je dokazno breme na delodajalcu. Delodajalec ji mora zagotoviti ustrezna sredstva (čas, denar, prostore), da lahko nemoteno opravlja naloge. Uredba 2016/679 ni tipična uredba, ker državam članicam pušča širok prostor, ki ga morajo zapolniti z lastnimi rešitvami na področju varstva osebnih podatkov. Zaradi tega so imele države dve leti časa, da svojo zakonodajo prilagodijo evropskemu okvirju, vendar Slovenija tega do danes še ni storila. Značilnost uredb je, da se uporabljajo neposredno, kar pomeni, da se določbe Uredbe 2016/679 uporabljajo tudi pri nas, zato so jih podjetja dolžna upoštevati. V primerih, kjer so določbe Uredbe 2016/679 v nasprotju z ZVOP-1, to pomeni, da se v teh primerih ZVOP-1 ne sme uporabiti, ampak se uporabi navedena uredba. Glede določb, ki niso v nasprotju z Uredbo 2016/679, pa se ZVOP-1 do njegove razveljavitve in sprejetja ZVOP-2 še naprej uporablja. Navedeno ustvarja pravno negotovost, saj je potrebno v posameznem primeru konkretno primerjati oba pravna akta in v primeru kolizije uporabiti Uredbo 2016/679. To je še posebej težko v primerih, kjer nasprotja niso čisto jasna, in v primerih, ko so posamezne določbe Uredbe 2016/679 napisane na splošno. Do danes sta bila obravnavana dva osnutka Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V osnutkih je opaziti še veliko napak in nedoslednosti, določena področja so zgolj prepisana iz Uredbe 2016/679. Prva država, ki je posodobila svojo nacionalno zakonodajo, je bila Nemčija. To je storila v predpisanem roku, vendar zaradi pomanjkanja časa določenih področij ni uredila izčrpno. Upamo lahko, da bo Slovenija čimprej prilagodila svojo zakonodajo in da bo nov ZVOP-2 dovolj izčrpno urejal to področje, kot se za področje varstva osebnih podatkov tudi pričakuje.
Ključne besede: Osebni podatek, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov, privolitev delavca, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 867; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (820,30 KB)

3.
Diplomatska zaščita pravnih oseb
Gregor Koprivc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomatska zaščita je pravni institut, s katerim država sproži postopek za zaščito svojih državljanov, katerih pravice so bile zaradi ravnanja druge države prizadete. Gre za uveljavljanje mednarodne odgovornosti držav za kršitve mednarodnopravnih obveznosti. Država lahko sproži postopke za zaščito fizične ali pravne osebe. Država je utrpela škodo le posredno, preko fizične ali pravne osebe. Poudarek bo na diplomatski zaščiti pravnih oseb. Država torej lahko uveljavlja diplomatsko zaščito za tisto družbo, ki ima njeno državljanstvo; družba mora biti vpisana v register družb v dotični državi, v kateri mora imeti tudi upravljavski sedež. Lahko pa se država odloči, da vpis v register ni zadostni pogoj za pridobitev državljanstva. Določi lahko večinsko lastništvo, v sklopu katerega mora imeti večina delničarjev družbe državljanstvo dotične države. Eden najbolj znanih primerov je »Barcelona Traction«, poznan zaradi škode, ki je nastala delničarjem družbe. Ker gre za mednarodnopravna pravila, je skušala Komisija za mednarodno pravo kodificirat področje diplomatske zaščite z Osnutkom pravil o diplomatski zaščiti, v katerem med drugim podrobneje opisuje zaščito pravnih oseb. Osnutek v svojih pravilih določa, da lahko pride do diplomatske zaščite samo, če sta izpolnjena dva pogoja: državljanstvo in izčrpanje notranjih pravnih sredstev v državi. Prav tako poudari, da gre za pravico države, ne pa njeno dolžnost do uveljavljanja diplomatske zaščite. Osnutek podrobneje določa pravila, kdaj ima določena družba državljanstvo neke države in kakšne pogoje mora pri tem izpolnjevati.
Ključne besede: diplomatska zaščita, pravna oseba, državljanstvo, vpis v register, Barcelona Traction, bilateralni investicijski sporazum.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 735; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (280,46 KB)

4.
Ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo - primerjava med Slovenijo in Hrvaško
Jasmin Skejić, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem času se vedno več ljudi odloča za ustanovitev lastnega podjetja. Eden izmed razlogov za ustanovitev lastnega podjetja je tudi ta, da posamezniki želijo biti samostojni in neodvisni pri opravljanju dela. Ustanovitev podjetja za določene osebe predstavlja pozitivno izkušnjo in izpolnitev ciljev, za določene osebe pa negativno izkušnjo. Prva in najpomembnejša odločitev posameznika pred ustanovitvijo družbe je, katero pravnoorganizacijsko obliko družbe izbrati. V praksi se posamezniki najpogosteje odločajo za družbo z omejeno odgovornostjo, ki je najštevilčnejša in najbolj razširjena oblika gospodarske družbe v svetu. K razširjenosti te kapitalske družbe prav gotovo prispevajo dejavniki, kot so izključitev osebne odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe, relativno nizek ustanovitveni kapital in obsežne davčne olajšave. V diplomskem projektu smo najprej predstavili splošne značilnosti gospodarskih družb, sicer pa smo se osredotočili na družbo z omejeno odgovornostjo. Omejili smo se na ustanovitev in obdavčitev družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Diplomski projekt prikazuje splošne značilnosti d. o. o., stanje v slovenski poslovni praksi in direktno primerjavo ustanovitve in obdavčitve izbrane kapitalske družbe. Družba z omejeno odgovornostjo je priljubljena zaradi fleksibilne organizacijske strukture, saj lahko družbeniki z družbeno pogodbo prilagodijo organiziranost podjetja lastnim interesom. Ustanovitelj je lahko fizična ali pravna oseba in d. o. o. kot pravna oseba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, ustanovitelji pa za obveznosti družbe odgovarjajo le do višine osnovnega vložka. V diplomskem projektu je neposredno prikazana primerjava ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo v Sloveniji in na Hrvaškem. Med Zakonom o gospodarskih družbah in hrvaškim ekvivalentnim Zakonom o trgovačkim društvima je veliko skladnosti, bistvene razlike pa so opazne pri višini osnovnega kapitala družbe in osnovnega vložka posameznika. Sestava osnovnega kapitala in osnovnih vložkov je enaka, razlike se pojavijo predvsem pri najnižjem potrebnem znesku le teh. Tako z vidika višine osnovnega kapitala kot višine osnovnega vložka lahko sklepamo, da je ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji. K temu pripomore predvsem posebnost v Zakonu o trgovačkim društvima, ki predpisuje možnost ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo z desetimi hrvaškimi kunami. Ena izmed razlik je število družbenikov, saj hrvaška zakonodaja ne omejuje njihovega največjega števila. Pravna oseba, ki je rezident Slovenije ali Hrvaške, je obdavčena po načelu svetovnega dohodka, ki ga določa slovenska oz. hrvaška davčna zakonodaja. Davek na dobiček se po predpisani davčni stopnji obračuna od davčne osnove in predstavlja prihodek državnega proračuna. Družba z omejeno odgovornostjo ima v obeh državah tudi pravico do zmanjševanja davčne osnove z davčnimi olajšavami. Med davčnima zakonodajama obeh držav ne prihaja do bistvenih razlik, kar je zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji tudi pričakovano. Predpisana davčna stopnja davka na dobiček je za tekoče davčno obdobje v Sloveniji za 1 ali 7 odstotkov višja kot na Hrvaškem, odvisno od ustvarjenih prihodkov d. o. o., ki se na Hrvaškem pojavijo. Obdavčitev družb z omejeno odgovornostjo je torej na Hrvaškem ugodnejša kot v Sloveniji.
Ključne besede: družba z omejeno odgovornostjo, pravna oseba, ustanovitev, obdavčitev, davek od dohodka
Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 634; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (674,55 KB)

5.
Primerjava obdavčitve dobička delniških družb v Sloveniji in Avstriji
David Črešnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Davčna zakonodaja ima v državah pomemben vpliv na gospodarstvo. Pobiranje davkov je glavni vir financiranja državnega proračuna, v katerem davek na dohodek pravnih oseb ne predstavlja največji delež davčnih prihodkov. Za državo ta davek ni toliko pomemben v smislu višine prejetega davka, kot v samem vplivu na rast gospodarstva, saj lahko podjetja več zaposlujejo ter vlagajo v davčno manj obremenjenem okolju. Pravna oseba, ki je davčni rezident Slovenije ali Avstrije, je davčni zavezanec za svoj svetovni dohodek, ki ga določa slovenska oz. avstrijska davčna zakonodaja. Pravna oseba pripravi davčno bilanco, v kateri navede vse obdavčljive prihodke ter odhodke. Pravni osebi v obeh državah pripadajo tudi davčne olajšave. Davek na dohodek oz. dobiček se po davčni stopnji obračuna od osnove za davek, ki se določi v davčni bilanci. Davčni dobiček oz. osnova za davek se razlikuje od čistega poslovnega dobička iz izkaza poslovnega izida, ki je pripravljen v skladu z računovodskimi standardi. Diplomska naloga prikazuje direktno primerjavo obdavčitve dohodka delniške družbe v Sloveniji in Avstriji. Med Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2) in avstrijskim ekvivalentnim zakonom Körperschaftsteuergesetz (KStG) je veliko skladnosti, ključne razlike pa so opazne pri davčni stopnji in davčnih olajšavah. Odhodki podjetij, ki so povezani z zaposlitvijo invalidov, z vlaganjem v raziskavo in razvoj, z donacijami in podobnimi odhodki, se v posameznih državah davčno obravnavajo različno. Običajno je ugodnost takšnega odhodka v obliki davčne olajšave, ki v davčni bilanci podjetja zmanjšuje davčno osnovo ter manjša obveznost za davek podjetja. Slovenija in Avstrija sta članici Evropske unije, zato je davčna obravnava čistega poslovnega izida podobna. Določeni poslovni prihodki in odhodki se zaradi svojega vira sploh ne priznajo ali pa se priznajo le delno. Z vidika davčnega rezidenta je obdavčitev dohodka delniške družbe v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji. Slovenski davčni zavezanec lahko uveljavlja več davčnih olajšav, prizna pa se mu tudi več poslovnih odhodkov. Razlike so vendarle majhne, kar je zaradi članstva v EU tudi pričakovano. Za nemoteno delovanje trga Evropske unije je potrebna harmonizacija, saj posamezne davčne politike ne smejo povzročati večjih neskladnosti in posledično davčno diskriminacijo. Obravnavano podjetje SI d.d. je v davčni bilanci izkazalo nižjo osnovo za davek v primerjavi z podjetjem AT AG, ki predstavlja avstrijskega davčnega zavezanca. Razlog leži v tem, da je v obravnavanem primeru več davčnih olajšav, kot tudi več davčno priznanih odhodkov pripadalo slovenskemu davčnemu zavezancu. Davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb je za davčno obdobje 2016 v Avstriji za 6% višja kot v Sloveniji. Iz ugotovitev lahko sklepamo, da je obdavčitev dobička delniških družb oz. pravnih oseb v Sloveniji ugodnejša kot v Avstriji.
Ključne besede: Davek od dohodka, pravna oseba, davčna olajšava, davčni zavezanec, čisti dobiček, davčna bilanca
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 736; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DEJANJA
Nina Tertinek, 2016, magistrsko delo

Opis: Že rimsko pravo je z znamenitim načelom Societas delinquere non potest preprečevalo deliktno odgovornost pravnih oseb, razvoj prava pa je to načelo obrnil in pod določenimi pogoji uvedel tudi odgovornost pravnih oseb. Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja določa 42. čl. Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), še natančneje pa jo opredeli 4. čl. Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (v nadaljevanju ZOPOKD). V mojem delu analiziram institut odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, pri čemer najprej prestavim zgodovinski razvoj te vrste odgovornosti v Sloveniji in mednarodnih pravnih dokumentih. Temu sledili namen ureditve odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter nadaljevanje v osrednji del magistrske naloge, ki obravnava analizo slovenske ureditve kazenske odgovornosti pravnih oseb ter probleme povezane z nejasno umestitvijo tega instituta v slovenski pravni red. Pri utemeljevanju kazenske odgovornosti pravnih oseb namenjam posebno pozornost vprašanju krivde, kot enem najkompleksnejših in najspornejših predpostavk odgovornosti. Osrednji temi sledi poglavje gospodarskih kaznivih dejanja ter sankcioniranje pravnih oseb, nadalje razmejitev kaznivih dejanj in prekrškov ter posebnosti kazenskega postopka za pravne osebe. Pred zaključkom, kjer povzamem sklepne ugotovitve pa za razmislek o nadaljnjih možnostih pravnega urejanja sledi še mednarodna primerjalno-pravna ureditev dveh različnih sistemov, kjer je na eni strani ameriški pravni red, ki kot poglavitni razlog za uzakonitev kazenske odgovornosti pravnih oseb pravni red navaja olajšanje pregona posameznikov, ki storijo kazniva dejanja kot predstavniki/uslužbenci pravne osebe ter nemški pravni red na drugi strani, ki zaradi inkvizitorne narave kazenskega postopka sploh ne potrebuje.
Ključne besede: pravna oseba, odgovornost pravnih oseb, krivda, kazenska odgovornost
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1051; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
Partnerstvo z omejeno odgovornostjo v statusnem pravu Anglije in Walesa
Sabina Kulić, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Predstavitev statusne oblike partnerstvo z omejeno odgovornostjo, limited liability partnership, LLP kot se je leta 2001 pojavilo v Angliji in Walesu, nato pa razširilo še v Azijo. Omenjeno statusno obliko bi najlažje opisali kot hibrid med družbo z omejeno odgovornostjo in družbo z neomejeno odgovornostjo. Zaradi različnih razvojnih tokov je ta statusna oblika na različnih koncih sveta dobila različne oblike. V splošnem bi lahko govorili o ameriškem in angleškem modelu. V magistrskem delu sem se posvetila angleškemu modelu. Posebnost partnerstva z omejeno odgovornostjo sem poskušala ponazoriti s primerjavo s statusnimi oblikami, ki so slovenskemu pravu bolj domače: družbo z omejeno odgovornostjo, komanditno družbo in general partnership, ki je osebna družba, podobna družbi z neomejeno odgovornostjo. Drugi del naloge je namenjen primerjavi angleškega modela z ameriškim in pojavom različic teh modelov v azijskih državah. S primerjavo in analizo sem potrdila hipotezo da je LLP kot se je pojavilo v Angliji in Walesu leta 2001 originalna oblika, po kateri so povzemale številne države. Druge hipoteze, da je LLP najugodnejša oblika za opravljanje posla z namenom dobička, zaradi prevelikega števila dejavnikov, ki vplivajo na izbiro statusne oblike, ni bilo mogoče potrditi.
Ključne besede: Partnerstvo z omejeno odgovornostjo, komanditna družba, general partnership, kapitalske družbe, davčna transparentnost, fleksibilna notranja struktura, omejena odgovornost, pravna oseba, angleški model
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 894; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (718,35 KB)

8.
VPLIV UGOTAVLJANJA DAVČNE OSNOVE NA PODLAGI NORMIRANIH ALI DEJANSKIH ODHODKOV NA POSLOVANJE PODJETNIKA
Sonja Zelnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi analiziramo pavšalno obdavčitev, ki je za Slovenijo nov davčni sistem. Ideja sama v svetu ni tako nova. Različne oblike pavšalne obdavčitve so že nekaj časa prisotne v svetu, čeprav se je sistem najbolj uveljavil med državami vzhodne Evrope. Pavšalni sistemi držav, ki poznajo pavšalno obdavčitev, se med seboj razlikujejo. Čista »pavšalnost« pomeni obdavčitev vseh prihodkov s pavšalno davčno stopnjo, brez izjem. Razlike med pavšalnimi sistemi se odražajo v načinu ugotavljanja davčne osnove in višini davčne stopnje. Tako je davčna stopnja lahko enaka za vse vire dohodka ali pa se uporabljajo različne stopnje za različne dohodke in različne organizacijske oblike poslovanja. Med v nalogi obravnavanimi državami je Slovaška že zamenjala pavšalno obdavčitev s splošnim sistemom, ki vključuje progresivno obdavčitev in različne davčne stopnje za različne vire obdavčitve. Drugi dve državi, Bolgarija in Latvija, ohranjata pavšalno obdavčitev z različnimi davčnimi stopnjami. Slovenija je med opazovanimi državami edina, ki ima sočasno oba davčna sistema in omogoča izbiro med sistemoma. Davčni zavezanci se torej lahko, ob izpolnjevanju določenih pogojev, odločajo za ugotavljanje davčne osnove med dejanskimi prihodki in dejanskimi odhodki (splošen sistem) ali normiranimi odhodki (pavšalen sistem). Izbira sistema obdavčitve prav gotovo vpliva na poslovanje podjetnika. Pavšalen davčni sistem se je v Sloveniji izkazal kot učinkovit in uporaben za vse tiste davčne zavezance, ki opravljajo storitveno dejavnost, nimajo veliko prometa, zaposlenih in potrebe po dodatnih računovodskih informacijah. Za te zavezance je sistem enostaven, učinkovit in poceni. To še posebej velja za samostojne podjetnike, ki lahko vodijo samo poenostavljene evidence in so dokončno obdavčeni s pavšalno davčno stopnjo. Za vse ostale davčne zavezance pa to seveda ne velja, saj dosegajo enostavnost edino v obdavčitvi, medtem ko morajo zagotavljati vse potrebne računovodske evidence in poročila za poslovno odločanje in poročanje. Vendar možnost izbire ocenjujemo kot pozitivno. Ker raziskava v Sloveniji temelji na podatkih dveh let, menimo, da bomo lahko šele v naslednjih letih natančneje ocenili vse učinke pavšalne obdavčitve na poslovanje podjetnika.
Ključne besede: pavšalna obdavčitev, normirani odhodki, davčni sistem, davčni zavezanec, samostojni podjetnik, pravna oseba
Objavljeno: 21.07.2016; Ogledov: 849; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (5,97 MB)

9.
PRIDOBITEV, OMEJITEV IN IZGUBA POSLOVNE SPOSOBNOSTI
Tomaž Vajnhandl, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je bila napisana z željo, da bi se slovenska zakonodaja na področju instituta poslovne sposobnosti posodobila. V diplomski nalogi sem opisal postopek normalne pridobitve poslovne sposobnosti in vse izjeme. S primerjalno pravno metodo sem razložil, kako poteka pridobitev poslovne sposobnosti drugod po svetu. Opisal sem postopek odvzema delne poslovne sposobnosti, kot tudi postopek odvzema popolne poslovne sposobnosti. Prav tako sem razložil postopek ponovne pridobitve, tako delne, kot popolne poslovne sposobnosti. Posvetil sem se še postopku podaljšanja roditeljske pravice, ki je zelo podoben institut kot odvzem poslovne sposobnosti. Pri osebah, ki še niso dosegle starosti 18. let in niso same zmožne skrbeti zase oziroma za svoje pravice, se celo pogosteje uporablja, kot institut odvzema poslovne sposobnosti. Pri institutu poslovne sposobnosti sem v diplomski nalogi za slovenski pravni red predlagal podobne rešitve kot jih je našlo avstrijsko pravo, torej predvsem znižanje starostne meje za pridobitev delne poslovne sposobnosti in spregled manjših pravnih poslov, ki jih sklepajo osebe z delno poslovno sposobnostjo, spet po vzoru avstrijskega pravnega reda. Velik del diplomske naloge sem namenil centru za socialno delo, ki ima v postopku odvzema poslovne sposobnosti veliko vlogo. Po mojem mnenju je njegova vloga prevelika. Center za socialno delo lahko namreč predlaga začetek postopka, je v postopku stranka in na koncu postopka tudi postavi skrbnika. Temu skrbniku določi pravice in dolžnosti. Sodišče le okvirno določi pravice skrbnika. Center za socialno delo nato v popolnosti nadzoruje delo skrbnika. V diplomski nalogi sem omenil tudi nekaj drugih institutov, pri katerih ima center za socialno delo preveliko vlogo (npr. rejništvo in posvojitve). Prišel sem do ugotovitve, da do postopka odvzema poslovne sposobnosti ne prihaja tako pogosto, kot bi moralo, velik vzrok za to so predvsem stroški postopka, ki jih nosi predlagatelj, zaradi česar pogosto niti sodišče, niti javni tožilec, niti center za socialno delo ne predlaga postopka, ko bi ga po uradni dolžnosti moral. V diplomski nalogi sem prišel tudi do sklepa, da lahko v prihodnosti, po vzgledu drugih držav (predvsem Nemčije in Švedske), pričakujemo vedno manjšo uporabo postopka odvzema poslovne sposobnosti. V Družinskem zakoniku je bil predlog, da sodišče ne bi več začelo postopka odvzema poslovne sposobnosti, ko bi zaznalo, da ga oseba potrebuje, temveč bi takšno osebo le postavili pod skrbništvo. Ugotovil sem tudi, da se bo v prihodnosti delo centra za socialno delo na tem področju krčilo. Do takšne ugotovitve sem prišel zaradi določb Družinskega zakonika. Po njem sodišče sploh ne bi začelo postopka za odvzem poslovne sposobnosti osebi, ki ni zmožna sama skrbeti za svoje pravice, temveč bi takšni osebi le določilo skrbnika. Prav tako bi Družinski zakonik omejil še določene druge pravice centra za socialno delo, ki so opisane v samem diplomskem delu.
Ključne besede: Pravna sposobnost, fizična oseba, pridobitev delne poslovne sposobnosti, pridobitev popolne poslovne sposobnosti, roditeljska pravica, podaljšanje roditeljske pravice, odvzem delne poslovne sposobnosti, odvzem popolne poslovne sposobnosti, ponovna pridobitev poslovne sposobnosti, center za socialno delo, stroški, prevelika vloga centra za socialno delo, avstrijski sistem poslovne sposobnosti
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 2976; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (681,31 KB)

10.
PRIMERJAVA DAVČNIH OLAJŠAV FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB MED SLOVENIJO IN BOLGARIJO
Mateja Bovha, 2016, diplomsko delo

Opis: Že od nekdaj je pobiranje davkov pomembno za državo, saj omogoča izdatno polnjenje državne blagajne. Za pravne in fizične osebe pa davki predstavljajo dodaten strošek, zato težijo k njihovemu znižanju. Da bi davčna zakonodaja ugodila zahtevam po zniževanju davčnega bremena, so se na davčnem področju uzakonile olajšave, ki predstavljajo zakonsko odobrene ukrepe namenjene za zmanjševanje lastnega obdavčljivega dohodka zavezanca in s tem za zmanjševanje davčnih bremen. Države z njimi na posredni način zagotavljajo razvoj podjetij ter s tem rast gospodarstva, pri fizičnih osebah pa zagotavljajo boljšo ekonomsko in socialno raven posameznika. Tudi Slovenija in Bolgarija nista pri tem nobeni izjemi. Zaradi harmonizacije med državami Evropske unije, ju povezuje podobna davčna politika, vendar z nekaterimi izjemami, kot so različen sistem obdavčevanja in različne vrste davčnih olajšav. V diplomski nalogi smo obravnavali pomen zniževanja davčnega bremena z možnostjo uveljavljanja davčnih olajšav za fizične in pravne osebe v Sloveniji in Bolgariji. Zaradi lažje primerljivosti med državama smo najprej spoznali zakonodajo obeh držav, temu sledi primerjalna analiza davčnih olajšav obeh držav na podlagi teoretičnega dela in na podlagi konkretnih izračunov obdavčitve fizičnih in pravnih oseb.
Ključne besede: davčne olajšave, davčni zavezanec, fizična oseba, pravna oseba, dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb, Slovenija, Bolgarija
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1462; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1010,97 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici