1. |
2. Temeljne pravice in izzivi digitalizacije : od pravne ureditve do prakse2023 Opis: Bliskovit razvoj digitalizacije vpliva na vsa področja našega življenja. Na ravni EU se v zadnjih letih že odvija široka etična in pravna razprava o umetni inteligenci, robotiki stvari, močnih komunikacijskih omrežjih in primernem regulativnem okvirju, ki mora spoštovati tudi temeljne pravice. O tem so leta 2020 v sklopu Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) raziskovali na Pravni fakulteti UM skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru, in sicer Pravne fakultete, Ekonomsko-poslovne fakultete, Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Filozofske fakultete. Namen projekta in pričujoče monografije je ozaveščati vse družbene deležnike o vplivu digitalizacije na družbena razmerja in pripraviti podlago za smernice za bodoče urejanje digitalizacije.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, etične dileme, pravna država, diskriminacija, varstvo zasebnosti
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 123
 Celotno besedilo (6,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Pregled sodnih odločb in postopkov v zadevi Novič : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Drgajner, 2022, diplomsko delo Opis: Za uspešno delovanje demokratične države je potrebna vzpostavitev ter ohranjanje suverenega in poštenega sodnega sistema. Nepristransko sodstvo mora varovati temeljne človekove pravice v okvirih sprejete zakonodaje in Ustave Republike Slovenije (URS). Številni odmevni primeri kažejo na dejstvo, da se Slovenija kot pravna država ni vedno posluževala pravičnega in nepristranskega sojenja, saj je na področju dela sodne veje oblasti ter organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prihajalo do raznih zlorab in nedopustnih posegov v človekove pravice. Na omenjene anomalije se je v preteklosti opozarjalo predvsem s strani posameznikov, ki so bili s takšnim ravnanjem tako ali drugače oškodovani, s primerom, ki smo ga obravnavali v zaključnem delu, pa se je prvič v zgodovini pravne države zgodilo, da je o pritiskih v pravosodju spregovoril sam član sodstva. Na poskuse vplivanje v sodniških vrstah je opozoril sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je sodil obtoženemu Milku Noviču. V zaključnem delu je prikazan postopek, ki se je pričel z dogodkom na dan 16. 12. 2014 z umorom direktorja Kemijskega inštituta. Kot osumljenega so nato pridržali Milka Noviča, nekdanjega zaposlenega na Kemijskem inštitutu, ki je bil Leta 2017 obsojen na 25 let zaporne kazni zaradi storitve kaznivega dejanja umora iz brezobzirnega maščevanja. Na sodbo okrožnega sodišča so se Novičevi zagovorniki pritožili, vendar je Višje sodišče v Ljubljani obsodilno sodbo potrdilo. Po vloženi zahtevi za varstvo zakonitosti je Vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno sojenje pred spremenjenim senatom. V drugem sojenju, ki se je pričelo 18. decembra 2018, je sodnik Zvjezdan Radonjić, Noviča oprostil obtožbe. Po pritožbi državnega tožilstva je Višje sodišče v Ljubljani razveljavilo oprostilno sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje. V tretjem sojenju je predsednica senata Sinja Božičnik obtoženega oprostila očitkov o kaznivem dejanju umora. Tožilstvo je sicer napovedalo pritožbo, vendar zaradi zastaranja kazenskega pregona zadeva nikoli ne bo postala pravnomočna. Šest let trajajoči sodni proces, ki je potekal na treh stopnjah splošnih sodišč velja za enega najodmevnejših primerov v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: diplomske naloge, kazenski postopek, pravna država, Novič, sodišče
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 820; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,35 MB) |
4. Razmerje med načeloma pravne in socialne države : diplomsko deloUrška Germauc, 2021, magistrsko delo Opis: Načeli pravne in socialne države v pravni teoriji nista novi načeli. Gre za dve temeljni ustavni načeli, ki sta se skozi zgodovino razvijali, prav tako se je spreminjal pogled na razmerje med njima. V teoriji je dolgo časa prevladovalo stališče, da navedeni načeli na ustavni ravni sploh nista združljivi. Skozi čas in številne diskusije se je nato razvil pojem socialne pravne države, ki je obe načeli povezal v logično celoto, v kateri se medsebojno prepletata in omejujeta. Danes prevladuje stališče, da sta načeli medsebojno povezani. Pri razmerju med obema načeloma torej ne gre za vprašanje nadvlade enega načela nad drugim, temveč gre za vzporeden in medsebojno povezan razvoj elementov obeh načel. Govorimo torej o socialni pravni državi, ki mora zagotavljati socialno, pravno in ekonomsko varnost vsakega posameznika in s tem udejanjati vrednote tako pravne, kakor tudi socialne države.
Socialna država po mnenju teoretikov predstavlja predpostavko pravne države, v kateri je oblast omejena in nadzirana ter s svojimi ukrepi omogoča učinkovito uresničevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Elementi obeh načel so različni, vendar pa se nanašajo na enak sistem in sicer na socialno pravno državo. V slednji se elementi obeh načel prekrivajo in so medsebojno odvisni, njihov skupni namen pa je zaščita enakih vrednot, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda in enakost. Človekovo dostojanstvo predstavlja temeljno komponento temeljnih človekovih pravic in svoboščin, katerih priznanje in spoštovanje je v moderni državi izredno pomembno, kar izhaja ne samo iz nacionalne ureditve, temveč tudi z mednarodnega vidika.
Do trenja med obema načeloma pride tudi na področju uporabe diskrecije pri odločanju državnih organov. Slednji imajo namreč v socialni državi široko polje proste presoje, kar pa povzroča napetosti v odnosu z načelom pravne države. Kljub temu je potrebno poudariti, da je diskrecija v socialni državi neizogibna, vse dokler bo slednja skrbela za distribucijo dobrin in storitev. Državni organi so pri uporabi diskrecijske pravice omejeni z Ustavo ter temeljnimi pravicami, v katerih ustavno zagotovljena jedra organi s svojimi ukrepi ne smejo posegati.
Obravnavani načeli pa nista pomembni zgolj na nacionalnem ustavnem področju, temveč tudi na nadnacionalnem in mednarodnem področju. Načeli namreč med drugim predstavljata tudi temeljni vrednoti pravnega reda EU in temelj za priznanje in spoštovanje temeljnih človekovih pravic (med katere spadajo tudi socialne pravice) tudi na ravni EU.
Ključne besede: ustava, ustavno načelo, pravna država, socialna država, vladavina prava, država blaginje, človekove pravice, socialne pravice, socialna pravičnost, temeljne vrednote
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1381; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Preprečevanje nevarnosti kot podlaga za izvajanje varnostnih pooblastilMiroslav Žaberl, Franc Pozderec, Ivanka Oberman, 2017, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti, kako policija zagotavlja varnost državljanov in hkrati skrbi za preprečevanje nevarnosti, ter ugotoviti, kako veljavna zakonodaja vpliva na izvajanje policijskih varnostnih pooblastil.
Metode:
Glavna metoda v prispevku je metoda deskripcije. S sistematičnim pregledom literature (študij strokovne literature, analiza judikatov, internetni viri) smo pridobili podatke, na podlagi katerih smo raziskali in analizirali pomen varnosti, pomen človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitev pravne države, v povezavi s slovensko policijsko zakonodajo. Navedeno nam zagotavlja celostno obravnavanje izbrane tematike.
Ugotovitve:
Preprečevanje in odpravljanje nevarnosti je osrednja naloga policije, hkrati pa je podlaga za uporabo varnostnih policijskih pooblastil. Pri izvajanju policijskih nalog mora policija delovati le v skladu s policijskimi pooblastili, ki jih predpisujejo zakoni in podzakonski akti. Na podlagi zakonsko določenih pooblastil policija skrbi za uspešno in učinkovito izvrševanje predpisov pri izvedbi določene policijske naloge. Izvajanje vsakega policijskega pooblastila pomeni poseg v določeno človekovo pravico ali temeljno svoboščino.
Tu je pomembno predvsem načelo pravne države, ki dosledno veže vse upravne organe tako pri sprejemanju splošnih odločitev kot tudi pri neposrednem odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov.
Načelo zakonitosti pa je tisto, ki posredno nakazuje na bistvo filozofije izključitve protipravnosti zakonitega delovanja pooblaščene osebe. Je eno izmed temeljnih načel za uporabo varnostnih policijskih pooblastil.
Praktična uporabnost:
Dobro poznavanje policijskih pooblastil oziroma pravic in dolžnosti, ki jih imajo policisti pri opravljanju svojega dela, je osnova za zakonito, strokovno in korektno izvajanje nalog policije. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic je eden od temeljev, ki ga morajo policisti spoštovati, ko posegajo v ustavno varovane človekove pravice.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Avtorji se v prispevku ukvarjajo s teoretičnimi predpostavkami varnosti, spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter krepitvijo pravne države na podlagi slovenske policijske zakonodaje.
Ključne besede: varnost, pravna država, policijska pooblastila, spoštovanje človekovih pravic
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 1256; Prenosov: 134
Celotno besedilo (331,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodiščaGianluca Holderjan, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic.
Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Ključne besede: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 6818; Prenosov: 1250
Celotno besedilo (221,02 KB) |
7. KRŠITVE NAČELA VARSTVA ZAUPANJA (načelna prepoved retroaktivnosti) V DAVČNEM PRAVUAlenka Kaštrun, 2016, diplomsko delo Opis: Načelo varstva zaupanja v pravo, poenostavljeno rečeno, predvideva, da posameznik, ki je utemeljeno zaupal v veljavno pravo in ravnal v skladu z njim, ne bo zaradi tega ob morebitni kasnejši spremembi prava trpel škodljivih posledic in se mu pravni položaj ne bo poslabšal. Učinkovanje za nazaj je načelno prepovedano tako za zakone kot za druge predpise in se lahko uporabi samo kot redka izjema. V tem diplomskem delu obravnavam načelo varstva zaupanja v pravo oz. načelno prepoved retroaktivnega učinkovanja zakonskih predpisov v davčnem pravu. Predstavila bom pojem retroaktivnosti, njegovo razčlenjenost na pravo in nepravo retroaktivnost, ter primere prezrtosti in kršitve tega načela.
Ključne besede: retroaktivnost, presoja ustavnosti, varstvo zaupanja v pravo, pravna država
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 3324; Prenosov: 531
Celotno besedilo (957,87 KB) |
8. DODATNA OBDAVČITEV DOHODKOV ČLANOV POSLOVODSTEV IN NADZORNIH ORGANOV V ČASU FINANČNE IN GOSPODARSKE KRIZE Z VIDIKA USTAVNOSTIPetra Hladin, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi sem obravnavala vprašanje dodatne obdavčitve dohodkov poslovodnih oseb in članov nadzornih organov poslovnih subjektov v času finančne in gospodarske krize, z vidika ustavnosti. Predvsem me je zanimalo kakšna mora biti dodatna obdavčitev s strani zakonodajalca, da bo le-ta v skladu z načelom pravne države (2. člen Ustave), načelom prepovedi povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave), ustavno pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave) ter ustavno zahtevo po vnaprejšnji določnosti davčnih predpisov (87. in 147. člen Ustave). Ugotovila sem, da zakonodajalec (izjemoma) lahko dodatno (tudi) retroaktivno obdavči dohodke, v kolikor spoštuje Ustavo.
Ključne besede: Dohodek, fiksno plačilo, variabilno plačilo, nagrada, varstvo ustavnosti, človekove pravice, presoja ustavnosti, ZDDDČPNO, pravna država, retroaktivnost, davčna določnost, poslovodne osebe, člani nadzornih organov.
Objavljeno v DKUM: 20.07.2016; Ogledov: 1235; Prenosov: 237
Celotno besedilo (759,87 KB) |
9. |
10. Deficiencies in the rule of law in Slovenia in the context of Central and Eastern EuropePetra Guasti, Bojan Dobovšek, Brane Ažman, 2012, pregledni znanstveni članek Opis: Purpose:
The article seeks to fill the gap in the existing research by first analyzing the interplay between the rule of law and its compliance in the CEE region in the context of the EU accession process; and second, by identifying key reform measures taken against corruption and clientelism in the CEE accession process; and third, by outlining the factors that have played a crucial role in this process and now affect the quality of the rule of law in the CEE region, particularly in Slovenia.
Design/Methods/Approach:
The methods employed include an analysis of EU documents and qualitative interviews carried out in Slovenia.
Findings:
In Slovenia, as well as in other CEE countries, informal institutions play an important role in a number of policy areas, but the majority of respondents find healthcare and the judiciary most affected.
Practical Implications:
This article will probably be a valid source to those in search of more empirically based studies of informal intuitions in Slovenia, especially as regards corruption and networking. It will be of practical use to those in charge of corruption prevention and proper policy making.
Originality/Value:
This article presents one the most in-depth analyses of Slovenian informal policy. It is enriched by views of external researchers.
Ključne besede: neformalne institucije, pravna država, korupcija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1194; Prenosov: 89
Celotno besedilo (626,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
