| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju : diplomsko delo
Anja Bučar, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju smo preučevali, kako lahko na razvoj in širjenje otrokovega besedišča vpliva vzgojiteljevo branje in pripovedovanje otroške literature. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na pomen in razvoj govora ter pomen pripovedovanja. Eno poglavje je osredotočeno tudi na sam razvoj pripovedovanja, saj se diplomsko delo navezuje na pripovedovanje, vključena je tudi domišljija otrok. V empiričnem delu imamo opredeljene in prikazane rezultate pridobljenih podatkov naše raziskave. S pomočjo raziskave smo preučevali stopnjo otrokovega besedišča. Vzgojiteljica je vrtčevskim otrokom drugega starostnega obdobja šest mesecev načrtno pripovedovala in brala različne pravljice, pri čemer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besedišča. Ob našem preverjanju v mesecu maju so si otroci ob dveh prikazanih sličicah v poljubnem zaporedju izmišljali svojo zgodbo.
Ključne besede: branje, pravljice, besedišče, govor, pripovedovanje.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Pravljična omara - Razvoj kolekcije enot za shranjevanje v otroški sobi na podlagi analize slovenske ljudske pravljice : magistrsko delo
Jasna Štampfer, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je podan zgodovinski razvoj pohištva, predstavljeni so ikonični kosi omar in znani dizajni otroškega pohištva. Raziskana so čutila in na kratko obrazložena tematika, vezana na otroško dojemanje oblik in barv. Za nadaljnje oblikovanje so raziskani materiali in standardi na področju otroškega pohištva in omar. Predstavljene so pravljice in njihov vpliv na predšolske otroke. Izpostavljena je slovenska ljudska pravljica z naslovom Bela kača s kronico, ki je služila kot inspiracija za oblikovano kolekcijo shranjevalnih enot pohištva v otroški sobi. Izdelana sta inspiracijska panoja izbrane pravljice ter vzdušja otroške sobe. Kolekcija pohištva v prostoru je predstavljena v tehniki kolaž kot kombinacija prostoročne skice in 3D modelov, narejenih v računalniškem programu Fusion 360.
Ključne besede: otroško pohištvo, omare, pravljice, kolekcija shranjevalnih enot
Objavljeno v DKUM: 29.09.2022; Ogledov: 402; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

3.
Razumevanje frazemov v izbrani Grimmovi pravljici pri učencih 1. in 5. razreda : magistrsko delo
Saša Tisel Fidler, 2022, magistrsko delo

Opis: Frazeologija je veda o stalnih besednih zvezah, katere osnovni pojem je frazem s frazeološkim pomenom. Frazeologija v ožjem smislu pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomena ni mogoče razbrati iz njenih sestavin (npr. knjižni molj); v širšem smislu pa pomeni, da so frazeološke jezikovne enote tiste, katerih pomen celote je enak vsoti pomenov sestavin (npr. spalna srajca). Frazeme pogosto srečamo v sodobni mladinski književnosti. Mlajši otroci imajo težave pri razumevanju le-teh, kar se v starostnih obdobjih govornega razvoja izboljšuje, vendar moramo učenje frazemov spodbujati. Pravljice so za otroka okolje, kjer spoznavajo življenje in knjižni jezik ter širijo besedni zaklad. V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako učenci prvega in petega razreda razumejo frazeme v izbrani Grimmovi pravljici. Zanimalo nas je, ali na razumevanje vplivajo starost, spol in frazemi glede na njihovo delitev. V raziskavo je bilo vključenih 20 učencev 1. in 5. razreda. Z metodo polstrukturiranega intervjuja in analize smo ugotovili, da starost pomembno vpliva na razumevanje frazemov, saj so jih starejši učenci razumeli več. Glede na spol so bili uspešnejši dečki, na splošno pa so učenci bolje razumeli frazeme s prenesenim pomenom kot pa tiste, katerih pomena ne moremo ugotoviti iz besed, ki ga tvorijo.
Ključne besede: frazeologija, frazem, govorni razvoj, pravljice, brata Grimm
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 540; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

4.
Literarna dela o Sloveniji v otroški književnosti : magistrsko delo
Staša Krajnc, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del o Sloveniji. Slovenija in slovenski kraji se v delih pojavijo kot književni prostor ali kot zunajliterarna snov. V teoretičnem delu je predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki, ki pomembno vplivajo na učenčevo zmožnost razumevanja literarnih besedil pri drugih predmetih, kjer učitelj uporabi leposlovna besedila kot učno gradivo. Opredeljene so tudi književne oblike in književne vrste ter kriteriji, ki so bili uporabljeni pri analizi izbranih književnih del. V osrednjem delu je analiziranih enajst otroških literarnih del, v katere so vključeni Slovenija, njena zgodovina, slovenski kraji ali drugi načini povezovanja s Slovenijo in slovensko kulturo. Kriteriji, ki so uporabljeni v analizi, so literarni liki, književni prostor, književni čas, snov, vrsta pripovedovalca in pomen Slovenije v delu. Analize so pokazale, da se v vsakem od obravnavanih književnih del pojavi veliko slovenskih krajev. Med deli se razlikuje količina informacij, ki jih bralec dobi o posameznem kraju oziroma književnem prostoru. Prav tako so analizirana dela različno bogata z informacijami o Sloveniji, njeni zgodovini, kulturi ipd. Vsa dela so lahko uporabljena pri pouku spoznavanja okolja in družbe ter kasneje pri geografiji in zgodovini, vendar so različno bogata z informacijami in jih posledično lahko učitelj pri pouku uporabi na različne načine – nekatere zgolj kot motivacijo, druge pa kot učno gradivo za spoznavanje Slovenije. 
Ključne besede: Slovenija, pripovedke, pravljice, bralna pismenost, slovenski književni prostori
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 872; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Dialoška dramska igra z lutkami v 1. razredu osnovne šole
Bianca Kaučič Rajšp, 2021, diplomsko delo

Opis: Praktična diplomska naloga je nastala z namenom opazovanja vpliva dialoške dramske igre z lutko na otroke. Namen naloge je bil otrokom predstaviti tri pravljice z metodo dialoške dramske igre ter opazovati reakcije otrok med samim pripovedovanjem zgodbe. Ključni cilj diplomskega dela je bilo opazovanje vpliva odigrane zgodbe na kasnejše vodene in ustvarjalne dejavnosti. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Teoretični del je nastal z uporabo in obdelavo primarnih in sekundarnih virov. V njem je predstavljena metoda dialoške dramske igre z lutkami, pomen lutke kot sredstvo za komunikacijo, lutkovne tehnike in pomen lutkovnega gledališča. V teoriji je omenjena tudi pomembnost izbire in pripovedovanja ter poslušanja zgodb in pravljic ter dramatizacija le-teh. Sledi praktični del, kjer smo metodo dialoške dramske igre preizkusili. V prvem razredu osnovne šole smo izvedli dve od treh načrtovanih dialoških dramskih iger z lutko. Pri tem smo opazovali otroke med samo izvedbo dialoške dramske igre z lutko ter tudi reakcije, odzive in sodelovanje pri vodenih in ustvarjalnih dejavnostih. Z izvedbo praktičnega dela diplomske naloge smo zadovoljni, saj smo opazili, da lahko z metodo dialoške dramske igre z lutko pozitivno vplivamo na komunikacijske sposobnosti otrok in njihovo lastno izražanje ter oblikovanje osebnosti.
Ključne besede: dialoška dramska igra z lutkami, komunikacija, pripovedovanje, lutke, pravljice
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 941; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

6.
Razvijanje zmožnosti zaznavanja intertekstualnih signalov na primeru filma Shrek 2
Anja Kuhar, 2020, magistrsko delo

Opis: Pravljice so zaradi svojega psihološkega učinka in čarobnosti nepogrešljiv del otroštva in nas spremljajo še dolgo potem, ko odrastemo. Priljubljene so pri avtorjih, ki elemente znanih pravljic pogosto vpletajo v nove tekste, čemur pravimo intertekstualnost. Gre za širjenje pomena teksta z vpletanjem signalov, ki nas vodijo do predhodnih tekstov in ustvarjajo pomensko polje besedila. Da bi bil bralec zmožen zaznati čim večje število signalov in s tem tekst bolje razumeti, mora poznati čim več predhodnih tekstov, ki so v brani tekst vpeti. Primer intertekstualne bogatosti je animirani film Shrek 2, v katerega so ustvarjalci vtkali elemente vsem znanih pravljic. Osrednje zanimanje v magistrskem delu je bilo namenjeno zmožnosti prepoznavanja intertekstualnih signalov v filmu Shrek 2 učencev prvega in petega razreda ter vzrok poznavanja pravljice pri učencih. Po ogledu filma smo s pomočjo nestandardiziranega intervjuja pridobili odgovore učencev, ki so pokazali, da so v prepoznavanju signalov v filmu Shrek 2 uspešnejši starejši učenci. Ti so v povprečju prepoznali večje število intertekstualnih signalov in so zaznali tudi manj očitne intertekstualne signale. Pri ugotavljanju vzroka poznavanja pravljice se je izkazalo, da bolj kot šolski pravljiški kurikulum na poznavanje pravljice vpliva medijska inkulturacija (branje pravljic, ogled risank, lutkovnih predstav … zunaj šole). Pravljice torej predstavljajo pomemben del otroštva, otroci pa so intertekstualno bogati, zato pravljice, ki jih poznajo, dobro prepoznavajo v drugih tekstih.
Ključne besede: intertekstualnost, pravljice, Grimmove pravljice, film, branje filma, saga Shrek
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 1007; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

7.
Frazemi v pravljicah in risankah ter njihovo razumevanje pri pet- in šestletnikih
Melisa Klemenčič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverjali razumevanje frazemov pri pet- in šestletnikih.
Ključne besede: Frazem, predšolski otrok, Grimmove pravljice, Andersenove pravljice, učenje frazemov, risanka.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1387; Prenosov: 185
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Ali obleka naredi človeka? Analiza likov v noveli "obleka naredi človeka" Goffrieda Kellerja
Jurij Schilt, 2019, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je strukturalistična analiza oseb v noveli Obleka naredi človeka švicarskega pisatelja Gottfrieda Kellerja. Protagonist Wenzel Strapinski je krojač, ki se nenadoma pojavi v švicarski vasi Goldach. Vaščani mislijo, da je poljski grof, česar sam nikoli ni trdil, saj ni goljuf. Vendar pa proti govoricam tudi nič ne ukrene. Svojo pravi identiteto skriva zaradi ljubezni do Nettchen, hčerke okrajnega svetnika. Boji se, da bi Nettchen izgubil, če bi ga razkrili. Tudi Melchior Bӧhni, računovodja okrajnega svetnika, se želi poročiti z Nettchen. A ta prepozna vrline Strapinskega in preračunljivi značaj Bӧhnija, zato se med tekmecema za svojo roko razumno in trezno odloči za prvega. Pri analizi izotopij ugotovimo, da sta značaja Strapinskega in Nettchen v opoziciji. On je čustven, ona razmišlja realistično in racionalno. Moja domneva, da je Strapinski obotavljiv in sramežljiv, Nettchen pa odločna in prizemljena, je s tem potrjena.
Ključne besede: osebe, strukturalistična metoda, izotopične verige, elementi pravljice, teorija novele
Objavljeno v DKUM: 09.10.2019; Ogledov: 1143; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
INTERPRETACIJA V TURIZMU KOT NAČIN OHRANJANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Jana Jeglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za razvoj turizma je zelo pomembno, da se razvija tako, da ne ogroža naravne in kulturne dediščine nekega okolja in da upošteva potrebe, interese in kulturo lokalnega prebivalstva. Med načine, ki lahko pomembno vplivajo na ohranjanje dediščine, uvrščamo tudi turistične programe, v katere so vključene primerne in učinkovite oblike interpretacije. V nalogi smo zato predstavili pomen in oblike interpretacije ter pripravili predlog interpretacije dediščine, ki je še posebej prilagojena ciljni skupini najmlajših. Prvi otrokov stik z naravnimi vrednotami in s kulturno dediščino je njihovo ožje lokalno območje, ki ga začnejo najprej odkrivati in spoznavati. Raziskava je potekala na območju občine Slovenska Bistrica, ki v svojem okolju vidi veliko možnosti za razvoj turizma. Naš namen je bil predlagati varen ter do narave in okolja prijazen obisk soteske potoka Bistrica – Bistriškega vintgarja, pomembne naravne vrednote. Raziskava se je dotaknila tudi predstavitve ohranjanja nesnovne kulturne dediščine – bajeslovnega izročila, ki je na tem območju izredno bogato. V predlogu, ki smo ga izdelali, smo se naslonili na literarno dediščino Jožeta Tomažiča in na predstavo Pohorska legenda, ki temelji na starodavni pripovedi o vodovniku, gospodarju tekočih in stoječih pohorskih voda. Za naravne vrednote in kulturno dediščino pa smo izdelali predlog, kako jih otrokom predstavimo z lutkami.
Ključne besede: naravna dediščina, kulturna dediščina, interpretacija dediščine, lutke, pravljice
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 2329; Prenosov: 342
.pdf Celotno besedilo (552,18 KB)

10.
ODZIVI OTROK PO OGLEDU LUTKOVNE PREDSTAVE
Janja Tramšek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili lutkam in njihovemu pomenu pri kulturni vzgoji otrok že v času predšolske vzgoje. Najprej smo predstavili posebnosti lutkovnega gledališča kot eno izmed vej gledališke umetnosti. Nekaj besed smo namenili lutkovni predstavi in njenemu pomenu, ki ga ima, kadar jo obiščejo in si jo ogledajo otroci. V nadaljevanju smo se posvetili lutkam, kjer smo pojasnili, kaj sploh lutka je. Nato smo se posvetili še posameznim vrstam lutk, ki smo jih nekoliko predstavili. Lutkovna vzgoja je opredeljena tudi v kurikulumu. Pojasnili smo, kaj je kurikulum in nam najpomembnejša področja, povezana z lutkovnimi dejavnostmi. Najpomembnejši so seveda odnos med otrokom in lutko ter vse, kar otroku interakcija z lutko pomeni in na kak način prispeva k otrokovemu razvoju. Podrobneje smo opredelili posamezna področja, ki se ob otrokovi uporabi lutke razvijajo. Pomembne so tudi komponente, ki so pomembne za celovitost lutkovne igre. Posledično smo jim namenili nekaj besed. Otroci lahko lutkovno igro igrajo, si jo lahko izmislijo ali uporabijo kakšno izmed pravljic. Opisali smo pomen ljudske pravljice, nato pa opisali pravljico oz. lutkovno predstavo O vili, ki vidi v temi. Z diplomskim delom smo opredelili torej pomen obiska lutkovne predstave za otroke kot pomemben del kulturne vzgoje. V empiričnem delu smo opredelili pridobljene rezultate. Pridobili smo odzive otrok po ogledu lutkovne predstave s pomočjo intervjuja. Ugotovili smo, da se otroci osredotočajo na del predstave in vsebine, ki so njim blizu in najbolj všeč, ter vsebine, ki v predstavi izstopajo. Namen diplomskega dela je torej bil preučiti in opisati teorijo o gledališču, lutkovnem gledališču, lutkovnih predstavah, lutkah v širšem pomenu ter kulturni vzgoji pri otrocih in pridobiti podatke o odzivih otrok po ogledu lutkovne predstave z naslovom O vili, ki vidi v temi.
Ključne besede: lutka, lutkovno gledališče, lutkovna predstava, pravljice, kulturna vzgoja
Objavljeno v DKUM: 18.08.2016; Ogledov: 2165; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici