| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah
Sanja Šafarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga živali v izbranih živalskih pravljicah je bilo zapisano na podlagi analize izbranih živalskih pravljic avtorjev Ide Mlakar Kako sta Bibi in Gusti preganjala žalost, Kako sta Bibi in Gusti porahljala prepir in Kako sta Bibi in Gusti udomačila kolo; Petra Svetine O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov in Mrožek dobi očala; Mojce Osojnik To je Ernest, Polž Vladimir gre na štop in Kako je gnezdila sraka Sofija in Bine Štampe Žmavc Pekarna za peko predolgih piškotov, Pogašeni zmaj, Mustafa in Tini, Kdo bo mami povedal pravljico, Petelin in zmaj in Muc Mehkošapek. Namen naloge je bil opredeliti teorijo pravljice, zapisati njen smisel, jo razvrstiti (ljudske in umetne), opredeliti živalsko pravljico ter slikanico. V obravnavi teme je bil cilj analizirati živalske pravljice in ugotoviti skupne značilnosti pri vsakem avtorju ter zapisati podobnosti in razlike vseh analiziranih pravljic. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile temu primerno uporabljene tudi metode dela. Hipoteze so bile preverjene z uporabo deskriptivne metode pri opisovanju in opredelitvi pravljic, še posebej pri teoriji živalske pravljice ter opredelitvi slikanic; komparativne metode pri primerjanju dejstev in odnosov v sklepnem delu, pri skupnih značilnostih in razlikah vseh analiziranih avtorjev živalskih pravljic ter metodo analize pri analiziranju izbranih živalskih pravljic in sinteze pri iskanju, združevanju podobnosti pravljic enega avtorja ter podobnosti med pravljicami vseh izbranih avtorjev. S pomočjo vseh teh raziskovalnih metod so bili rezultati sledeči: pravljica je krajše prozno besedilo s poudarjenimi nadnaravnimi elementi in dogajanjem, ki se vrti okrog boja med dobrim in zlim, kjer dobro običajno zmeraj zmaga. Temelj pravljice je otrokovo zadovoljstvo v literaturi. Pravljice se delijo, glede na to, kdaj so nastale in kakšne so njene značilnosti, na ljudske in umetne, slednje pa se nadalje delijo na klasične in sodobne. Po motiviki so zelo znane živalske pravljice. Zanje velja, da je nosilec dogajanja žival, velikokrat je značilna tudi izrazita poosebitev živali. Najbolj priljubljene knjige med otroci so slikanice, za katere je značilna enakovrednost besedilnega in ilustrativnega dela. Analizirane živalske pravljice imajo skupne značilnosti pri vsakem avtorju. Vsem pa je skupno, da so nosilci dogajanja živali, ki so zelo različne. Vloga teh živali je velikokrat poosebljena, le v enem primeru velja, da le-te ohranjajo svoje lastnosti.
Ključne besede: opredelitev pravljice, ljudske pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, živalske pravljice, slikanice, analiza živalskih pravljic.
Objavljeno: 11.03.2009; Ogledov: 4652; Prenosov: 1149
.pdf Celotno besedilo (7,68 MB)

2.
PRIMERJAV A NEPRAVILNIH GLAGOLOV V GRIMMOVI PRAVLJICI JANKO IN METKA IN MADONNINI PRAVLJICI ANGLEŠKE VRTNICE
Petra Dvoršak, 2010, diplomsko delo

Opis: Beseda »pravljica« je v Slovarju Slovenskega knjižnega jezika definirana kot »literarna pripoved v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro« (SSKJ, 1994: 969). Pravljice bi morali prebirati otrokom ne samo starši ampak tudi učitelji v šoli, saj se iz njih lahko veliko naučijo. So ena redkih zvrsti, ki spodbujajo otrokovo domišljijo, razvijajo njegov intelekt in pokažejo rešitev problema. Ker se zlahka poistovetijo z glavnim junakom, jih le- ta lahko nauči obvladati svoje negativne lastnosti in postati boljša oseba. V diplomski nalogi je pravljica najprej opisana in razložena. Na podlagi že obstoječe literature so v naslednjih poglavjih naštete in opisane tudi lastnosti pravljic, prav tako pa je podana tudi teorija angleškega glagola. Eno poglavitnejših vprašanj te diplomske naloge je, ali so učenci stari sedem, osem ali devet let zmožni usvojiti nepravilne glagolske oblike v preteklem času, če teh oblik še niso usvojili v sedanjem času.
Ključne besede: pravljica, značilnosti pravljice, Grimmova pravljica Janko in Metka, Madonnina pravljica Angleške vrtnice, angleški glagol
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2502; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (336,33 KB)

3.
PRAVLJICA KOT POMOČ PRI OBLIKOVANJU VREDNOT
Barbara Čretnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V skupnem diplomskem delu z naslovom Pravljica kot pomoč pri oblikovanju vrednot je bila prikazana povezava, ki jo je moč zaznati med pravljico in njenim morebitnim vplivom na oblikovanje vrednot pri otroku. Seznaniti se je bilo potrebno s teorijo vrednot in pravljic ter s stopnjami otrokovega razvoja. Pri tem je bila pozornost usmerjena že k sami klasifikaciji teh pojmov (za diplomsko delo je bila pomembna predvsem klasifikacija pravljic, ki ločuje med ljudskimi/folklornimi, klasičnimi umetnimi in sodobnimi umetnimi pravljicami). Sledilo je podrobnejše preučevanje obeh področij in nato aplikacija preučene teorije na konkretno odbrane pravljice (v katerih smo iskali naslednje vrednote: ljubezen, prijateljstvo, varnost, delavnost, poštenost/pravičnost/resnicoljubnost, spoštovanje, potrpežljivost, dobroto, svobodo in srečo), tako ljudske kot avtorske, slovenske kot tuje. Skupno diplomsko delo je teoretične narave, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode: deskriptivna, komparativna, zgodovinska, metoda klasifikacije, metodi analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter generalizacije in specializacije, ki so v metodološkem delu podrobneje opisane. V diplomskem delu se je pokazalo, da pravljica lahko služi kot pomoč pri oblikovanju vrednot in tudi katere so njene ključne značilnosti, ki vplivajo na razvoj otroka ter mu pomagajo pri odraščanju, iskanju smisla ter soočanju z življenjskimi preizkušnjami.
Ključne besede: klasifikacija vrednot, klasifikacija pravljic, ljudske/folklorne pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, razvoj otroka
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 3735; Prenosov: 874
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
SLIKANICE TATJANE KOKALJ
Tanja Šumah, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Slikanice Tatjane Kokalj sem podrobneje analizirala slikanice pisateljice Tatjane Kokalj. S pomočjo programa COBISS (kooperativni bibliografski sistem in servisi) sem izbrala slikanice od začetkov avtoričinega pisanja do sredine leta 2009, ko sem izdelala dispozicijo diplomske naloge. Slikanice sem izbirala glede na dva kriterija: avtorica besedila je Tatjana Kokalj, snovno — tematsko pa jih uvrščamo v leposlovje. Namen moje diplomske naloge je bil tudi na kratko predstaviti dosedanja teoretična spoznanja o pravljici in slikanici. Pri pisanju diplomske naloge sem si pomagala s štirimi raziskovalnimi metodami. Pri predstavitvi teorije pravljice, sodobne slovenske pravljice in pri razlagi slikanice sem uporabila deskriptivno metodo. Komparativno metodo sem uporabila pri primerjavi skupnih značilnosti analiziranih slikanic. Metoda analize mi je bila v pomoč v jedru diplomske naloge pri analiziranju slikanic. Metodo sinteze pa sem uporabila v sklepnem delu, ko sem z njeno pomočjo potrdila ali ovrgla raziskovalna vprašanja, ki sem si jih zastavila na začetku. Večino obravnavanih slikanic sestavlja več tematsko različnih pravljic. Glavni književni liki so na eni strani poosebljene živali, ki imajo človeške lastnosti, na drugi strani pa otroci, ki so stari približno toliko kot mladi bralci. Teme in motivi, ki se v slikanicah najpogosteje pojavljajo, so povezani z otroškim videnjem sveta, z njihovo neizkušenostjo pri spoprijemanju z neznanimi situacijami in z njihovimi zanimivimi dogodivščinami. Slikanice Tatjane Kokalj tako na besedilnem kot tudi na likovnem nivoju (ilustrirali so jih priznani slovenski ilustratorji) zadostijo kriterijem kakovostne slikanice, zato otroci po njih radi posegajo.
Ključne besede: pravljice, sodobna slovenska pravljica, slikanica, analiza slikanic, Tatjana Kokalj
Objavljeno: 27.07.2010; Ogledov: 2756; Prenosov: 603
.pdf Celotno besedilo (872,07 KB)

5.
POETIKA MLADINSKIH DEL IDE MLAKAR
Sabina Mlinarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Poetika mladinskih del Ide Mlakar sem podrobneje analizirala vse slikanice izbrane avtorice, in sicer tri iz zbirke Bibi in Gusti, štiri pa so izšle v zbirki Kje rastejo bonboni. Namen moje diplomske naloge je tudi na kratko predstaviti dosedanja teoretična spoznanja o pravljici in slikanici. Pri pisanju diplomskega dela sem uporabila štiri raziskovalne metode. Deskriptivno metodo sem uporabila pri predstavitvi teorije klasične in sodobne pravljice ter slikanice. Pri primerjavi skupnih značilnosti analiziranih slikanic sem uporabila komparativno metodo. Metodo analize sem uporabila pri analiziranju slikanic. V sklepnem delu sem si pomagala z metodo sinteze. Slikanice Ide Mlakar sodijo po književni vrsti med pravljice. Vsaka slikanica skriva v sebi sporočilo za mladega bralca in mu pomaga pri premagovanju težav. Glavna lika v zbirki Bibi in Gusti sta poosebljeni živali, in sicer pujska. V zbirki Kje rastejo bonboni sta glavna lika mali čarovnici, ki obiskujeta čarovniško šolo in najraje kaj ušpičita. Teme in motivi, ki se v slikanicah najpogosteje pojavljajo, so povezani z otroškim videnjem sveta, z njihovimi zanimivimi dogodivščinami in s soočanjem z neznanimi situacijami. Razkošne ilustracije v slikanicah so polne humorja, hudomušnosti in miline, so različnih velikosti in barv ter se z besedilom zlivajo v celoto. Otroci radi posegajo po slikanicah Ide Mlakar, saj so izvirne, zelo zanimive in tudi kakovostne, saj na besedilnem in tudi likovnem nivoju zadostijo vsem kriterijem kakovostne slikanice.
Ključne besede: Ključne besede: mladinska književnost, pravljice, slikanice, analiza slikanic, Ida Mlakar.
Objavljeno: 15.12.2010; Ogledov: 1694; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (700,76 KB)

6.
LIK MEDVEDA V PLESNIH DRAMATIZACIJAH OB LITERARNIH DELIH IZ OTROŠKE KNJIŽEVNOSTI
Suzana Mlakar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Lik medveda v plesnih dramatizacijah ob literarnih delih iz otroške književnosti obravnava tematiko plesnega gibanja. Namen našega dela je bil obogatiti gibalno-plesne motive živalskega lika medveda, ki se kontinuirano pojavlja v mladinski literaturi. Vloga medveda v izbranih živalskih pravljicah je bila dovolj raznolika za bogatenje gibalno-plesnih motivov, zato smo lahko lik medveda v plesu uprizorili z različnimi gibalno-plesnimi motivi. Ugotovili smo, da je v strokovni literaturi za plesno vzgojo dovolj teoretičnih izhodišč, ki obravnavajo gibalno-plesno motiviko, ta pa nas je usmerjala pri zamislih zapisanih scenarijev plesnih dramatizacij. Zastavljene hipoteze smo potrdili. V diplomskem delu so bile predstavljene gibalno-plesne dejavnosti na področju plesne vzgoje pri predšolskih otrocih. Podrobneje je bila razčlenjena plesna dramatizacija, njeni elementi nastajanja, organizacijska priprava in naloge vzgojitelja ter celoten potek načrtovanja. Izhodišče so bile analize literarnih del iz otroške književnosti, natančneje živalske pravljice in pripovedke, s poudarkom na literarnem liku medveda. Izbrana so bila besedila, kjer je medved glavni literarni lik in je njegova vloga večplastna. Po besedilih živalskih pravljic in pripovedk pa so bili zapisani plesni scenariji, iz katerih je razvidna raznolikost gibalnih motivov glede na vsebinske motive.
Ključne besede: plesna vzgoja, plesna dramatizacija, živalske pravljice o medvedu, gibalno-plesni motiv
Objavljeno: 30.05.2011; Ogledov: 2217; Prenosov: 658
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

7.
PROJEKT - VOLK IŠČE PRAVLJICO
Nina Miholič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Projekt - Volk išče pravljico je predstavljeno projektno delo z naslovom "Volk išče pravljico". Projekt izhaja s področja luktarstva, dotika pa se tudi področja jezika in sodelovanja s starši.
Ključne besede: Lutke, pravljice, dramatizacija zgodbe, sodelovanje s starši, projektno delo, ljubljenček skupine.
Objavljeno: 07.07.2011; Ogledov: 2316; Prenosov: 351
.pdf Celotno besedilo (2,42 MB)

8.
POZNAVANJE BIOLOŠKIH ZNAČILNOSTI V IZBRANIH PRAVLJICAH SVETLANE MAKAROVIČ
Monika Vovk, 2011, diplomsko delo

Opis: Glede na to, da letno določene živalske vrste izumirajo, je prvi korak k drugačnemu odnosu do narave, naravovarstvena osveščenost. Živali lahko opazujemo, drugič nas na njihovo prisotnost opozori v jutranji rosi lesketajoča se pajčevina ali kakšna druga sled, velikokrat nam ostajajo skrite ali pa se nam predstavijo v knjigah z magično močjo besed. V skupnem diplomskem delu so raziskane in analizirane živalske pravljice Svetlane Makarovič, v katerih so glavni in stranski literarni liki živali. Osredotočila sem se na zapise karakteristik živali v pravljicah, bodisi realne bodisi izmišljene. V prvi vrsti so pravljice namenjene otrokom. Otroci se s pravljicami seznanijo že v predbralnem obdobju književnega razvoja. V tej dobi otroku ponudimo pravljice, kjer je glavni književni lik otrok ali njegova predmetna stvarnost, pa tudi živalske pravljice. V diplomskem delu, sem poiskala odgovor na vprašanje, ali lahko otroci na podlagi lastnega vedenja, razumejo kdo je glavni in stranski literarni lik. Glede na to, da je vzgojiteljica ena izmed prvih oseb, ki otroke seznani s pravljicami, sem analizirala znanje vzgojiteljic o živalih, ki se pojavljajo v izbranih pravljicah Svetlane Makarovič. Mnenja sem, da je ključnega pomena za nadaljnjo poznavanje pravilna prva seznanitev z določeno živalsko vrsto. Za drugo skupino anketirancev, so bili izbrani osmošolci in devetošolci petih osnovnih šol po Sloveniji. Le- ti končujejo osnovnošolsko izobraževanje in znanje o živalih, ki si ga je posameznik pridobil v osnovni šoli, marsikdo ne bo nadgrajeval, saj vse srednje šole ne vključujejo pouka biologije. Potemtakem bi do takrat pridobljeno znanje moralo zadostovati za splošno poznavanje živali. Ugotovili smo, da med učenci ni večjih razlik v poznavanju in da na to ne vpliva spol ali okolje v katerem se nahaja šola. Prav tako je bilo ugotovljeno, da kljub postopnemu vedno večjemu zanimanju za okolje in osveščanju o živalskih bitjih, je še vedno veliko manjka o poznavanju bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Ključne besede: živalske pravljice, analiza pravljic, Svetlana Makarovič, poznavanje bioloških značilnosti pri osnovnošolcih, poznavanje bioloških značilnosti pri vzgojiteljicah.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1684; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

9.
ZGODNJE POUČEVANJE NEMŠČINE NA PREDŠOLSKI STOPNJI-VLOGA PRAVLJIC
Petra Vinko, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravljica je literarna zvrst, ki življenje otrok vsestransko obogati, zato je njena uporaba didaktično in pedagoško dragocena. V diplomski nalogi bomo v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavili razvoj in definicijo pravljic, njihov razvojni, psihološki, vzgojno-izobraževalni in socialni pomen za otrokov razvoj ter njihovo uporabo pri uri nemškega jezika na predšolski stopnji. Navedli smo argumente za in proti uporabi pravljic pri uri nemščine, po katerih kriterijih se orientiramo pri izbiri le-teh, katere cilje želimo doseči s pripovedovanjem/branjem pravljic v nemškem jeziku ter didaktično-metodične pristope posredovanja pravljic. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, ki so bili pridobljeni s pomočjo anket. Rezultati so pokazali, kako pogosto učitelji nemščine uporabljajo pravljice in kakšni so njihovi razlogi za oz. proti uporabi le-teh ter kakšen pristop posredovanja pravljic imajo.
Ključne besede: zgodnje učenje, nemščina, predšolska vzgoja, pravljice, komunikacijski model
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 1631; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

10.
RECEPCIJA GRIMMOVIH PRAVLJIC
Dominik Lainšček, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Recepcija Grimmovih pravljic je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega. V teroretičnem delu naloge je predstavljeno življenje in delo Jacoba in Wilhelma Grimma. V tem delu je obravnavano zbiranje pravljic in njune izdaje knjig Otroške in hišne pravljice. V nadaljevanju teoretičnega dela sledi razlaga pojma recepcija in predstavitev različnih profilov bralcev oz. poslušalcev pravljic. K temu delu je dodana statistična raziskava o izposoji Grimmovih pravljic v Mariboski knjižnici ter primerajava izposoje dveh naslovov bratov Grimm v Mariborski knjižnici in Univerzitetni knjižnici Maribor. V empiričnem delu so obdelani rezultati ankete, katere glavni namen in cilji so predstavljeni v uvodu tega dela. Anketa je bila opravljena med študenti Filozofske Fakultete v Mariboru in je zajemala vprašanja o njihovi otroški izkušnji s pravljicami, o njihovem branju pravljic v obdobju študija ter o poznavanju pravljic bratov Grimm. Pri vprašanjih odprtega tipa pa so lahko podali mnenje o primernosti pravljic za različne starosti, mnenje o adaptacijah pravljic bratov Grimm v drugih medijih ter o primernosti nekaterih spornih delov grimmovih pravljic za otroke. Rezultati so predstavljeni grafično in tabelarično ter analizirani na podlagi teoretičnih dognanj.
Ključne besede: Recepcija, brata Grimm, pravljice
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1370; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici