Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo je nastalo na osnovi natančne analize izbranih literarnih del mladinske pesnice in pisateljice Bine Štampe Žmavc, ki smo jih glede na dosedanja znanstvena spoznanja o mladinski literaturi uvrstili v iracionalno oziroma neresničnostno prozo. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode. V teoretičnem delu, kjer so iz različnih virov podane definicije klasične umetne pravljice, sodobne pravljice in fantastične pripovedi, je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kakor tudi v delu, ki je namenjen bibliografskim podatkom o pisateljici. V jedru, kjer so literarna dela razčlenjena in analizirana, posamezne značilnosti pa so združene v nove celote, sta uporabljeni metodi analize in sinteze. Komparativna metoda pa prevladuje v sklepnem delu diplomskega dela, kjer je bila narejena primerjava posameznih del in njihovih posameznih delov. Klasični umetni pravljici Popravljalnica igrač in Ure kralja Mina, sodobne pravljice Muc Mehkošapek, Škrat s prevelikimi ušesi, Pentljica za dar in Bajka o svetlobi ter fantastično pripoved Kam je izginil sneg druži skupna tema – tegobe sodobnega sveta in odtujenega človeka. V diplomskem delu so tako poglavjem, ki analizirajo posamezno literarno delo, dodana kratka razmišljanja, ki izpostavijo vrednote, za katere se literarni liki zavzemajo, in vrline, ki jih k tem vrednotam vodijo.
Ključne besede: Bina Štampe Žmavc, pravljica, fantastična pripoved, vrednote, vrline
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 2603; Prenosov: 800
Celotno besedilo (573,70 KB)

Opis: Ples oziroma gib je osnova vseh človekovih aktivnosti. Uporabljamo ga v vsakdanjem življenju in pri umetniškem ustvarjanju. Plesna dramatizacija v otroku sprošča domišljijo, ustvarjalnost in mu nudi veliko užitkov. V diplomskem delu je predstavljen projekt plesne dramatizacije z otroki, starimi od 3 do 4 leta. Diplomsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: • ples, • gibalno-plesne dejavnosti, • ustvarjalnost, • pravljica in povedka ter • projektno delo. V empiričnem delu je opisan potek projekta.
Ključne besede: Plesna dramatizacija, ples, projektno delo, pravljica, povedka, ustvarjalnost.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 5368; Prenosov: 1028
Celotno besedilo (815,20 KB)

Opis: Namen moje diplomske naloge je bil predstaviti Mojco Osojnik kot avtorico in ilustratorko njenih štirih avtorskih slikanic. Ker je slikanica likovno-tekstovna celota, sem v vsaki slikanici analizirala likovni in tekstovni del. Pri besednem delu so me zanimale morfološke značilnosti besedila, pri likovnem delu sem se osredotočila na likovne značilnosti ilustracij. Podrobna analiza posameznih slikanic mi je pomagala ugotoviti, ali so moje hipoteze, ki sem jih postavila na začetku diplomskega dela, pravilne ali nepravilne. Besedila Mojce Osojnik so pravljična, in sicer gre za kratke sodobne pravljice s poosebljeno živaljo. V teh pravljicah so glavni literarni liki poosebljene živali. V njih opazimo dvoplastnost dogajanja, ki se odvija v enem samem svetu. Irealno raven vzpostavljajo poosebljene živali, ki pa so postavljene v realni svet (sodobno okolje). Prevladuje vsevedi pripovedovalec. Besedila imajo leposlovno vsebino in poučno tematiko (na slednjo opozarjajo pregovori na koncu zgodbe); izjema je slikanica z naslovom Hiša, ki bi rada imela sonce. V tej pravljici je glavni literarni lik poosebljen predmet, zato jo štejemo pod kratko sodobno pravljico s poosebljenim predmetom. Besedila so namenjena in razumljiva otrokom, ki ne znajo brati (otrokom v predšolskem obdobju) in otrokom, ki samostojno berejo. Da bi bolje razumela in opredelila značilnosti ilustracij Mojce Osojnik, sem dodatno analizirala tri slikanice, v katerih je Mojca le ilustratorka. Ugotovila sem, da je likovni izraz Mojce Osojnik zelo kompleksen. V svoje ilustracije rada vključuje kolaž, fotografijo in druge likovne tehnike, ki jih med seboj kombinira. Ilustracije so polne različnih prostorskih pogledov in filmskih rezov. Ilustracije dopolnjujejo in se logično vežejo na pripoved. V njih najdemo vrhunsko oblikovane rešitve, zato so zanimive tudi za odrasle. Zaradi drobnih humorističnih detajlov živih barv pa so ilustracije privlačne tudi za otroke.
Ključne besede: Ključne besede: avtorske slikanice, Mojca Osojnik, kratka sodobna pravljica s poosebljeno živaljo, ilustracija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3397; Prenosov: 679
Celotno besedilo (661,73 KB)

Opis: Beseda »pravljica« je v Slovarju Slovenskega knjižnega jezika definirana kot »literarna pripoved v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro« (SSKJ, 1994: 969). Pravljice bi morali prebirati otrokom ne samo starši ampak tudi učitelji v šoli, saj se iz njih lahko veliko naučijo. So ena redkih zvrsti, ki spodbujajo otrokovo domišljijo, razvijajo njegov intelekt in pokažejo rešitev problema. Ker se zlahka poistovetijo z glavnim junakom, jih le- ta lahko nauči obvladati svoje negativne lastnosti in postati boljša oseba. V diplomski nalogi je pravljica najprej opisana in razložena. Na podlagi že obstoječe literature so v naslednjih poglavjih naštete in opisane tudi lastnosti pravljic, prav tako pa je podana tudi teorija angleškega glagola. Eno poglavitnejših vprašanj te diplomske naloge je, ali so učenci stari sedem, osem ali devet let zmožni usvojiti nepravilne glagolske oblike v preteklem času, če teh oblik še niso usvojili v sedanjem času.
Ključne besede: pravljica, značilnosti pravljice, Grimmova pravljica Janko in Metka, Madonnina pravljica Angleške vrtnice, angleški glagol
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2461; Prenosov: 150
Celotno besedilo (336,33 KB)

Opis: Bolezen in morebiten odhod v bolnišnico je povezan s strahom, neugodjem in ločitvijo od staršev oziroma od matere. Zato imajo starši in vzgojitelji v času hospitalizacije zelo pomembno vlogo, da otroka vzpodbujajo k ustvarjalni igri in mu s tem preprečijo predajanje mračnim mislim. Pri tem je nujno tesno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi delavci na eni in starši otroka na drugi strani. V diplomskem delu smo želeli predstaviti, kako otrok doživlja bolezen, bivanje v bolnišnici v različnih razvojnih obdobjih, kako starši doživljajo bolnega otroka, kakšne so otrokove pravice pri bivanju v bolnišnici, kako otroci čustveno in socialno doživljajo bolnišnico, bivanje v njej, česa se bojijo ter koga pogrešajo. Najbolj pa nas je zanimala ključna vloga vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu, kakšni so njegovi cilji in metode dela, kako poteka vzgojiteljevo načrtovanje in prilagajanje programa na posameznem vzgojnem področju, kakšna je komunikacija med vzgojiteljem, zdravstvenimi delavci, starši in otrokom ter kako uporabiti različne terapevtske dejavnosti kot sredstvo za sproščanje stisk pri bolnem otroku. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo želeli predstaviti še oddelke bolnišnice Celje, oddelke Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Ljubljana, kjer delujejo bolnišnični vzgojitelji. Vzgojitelje so uvedli na otroških oddelkih šele s procesom humanizacije. Njihova vloga pa ni omejena le na predšolske otroke, pač pa imajo pomembno vlogo tudi pri šolarjih, najstnikih, mladostnikih.
Ključne besede: otrok, bolezen, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, vzgojitelj v bolnišničnem vrtcu, terapevtske dejavnosti, glasba, pravljica, lutka.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 2472; Prenosov: 416
Celotno besedilo (2,72 MB)