| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
IZBRANA IRACIONALNA OZ. NERESNIČNOSTNA PROZA BINE ŠTAMPE ŽMAVC
Vojka Miklavc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo na osnovi natančne analize izbranih literarnih del mladinske pesnice in pisateljice Bine Štampe Žmavc, ki smo jih glede na dosedanja znanstvena spoznanja o mladinski literaturi uvrstili v iracionalno oziroma neresničnostno prozo. Diplomsko delo je teoretično, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode. V teoretičnem delu, kjer so iz različnih virov podane definicije klasične umetne pravljice, sodobne pravljice in fantastične pripovedi, je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kakor tudi v delu, ki je namenjen bibliografskim podatkom o pisateljici. V jedru, kjer so literarna dela razčlenjena in analizirana, posamezne značilnosti pa so združene v nove celote, sta uporabljeni metodi analize in sinteze. Komparativna metoda pa prevladuje v sklepnem delu diplomskega dela, kjer je bila narejena primerjava posameznih del in njihovih posameznih delov. Klasični umetni pravljici Popravljalnica igrač in Ure kralja Mina, sodobne pravljice Muc Mehkošapek, Škrat s prevelikimi ušesi, Pentljica za dar in Bajka o svetlobi ter fantastično pripoved Kam je izginil sneg druži skupna tema – tegobe sodobnega sveta in odtujenega človeka. V diplomskem delu so tako poglavjem, ki analizirajo posamezno literarno delo, dodana kratka razmišljanja, ki izpostavijo vrednote, za katere se literarni liki zavzemajo, in vrline, ki jih k tem vrednotam vodijo.
Ključne besede: Bina Štampe Žmavc, pravljica, fantastična pripoved, vrednote, vrline
Objavljeno: 31.03.2009; Ogledov: 2603; Prenosov: 800
.pdf Celotno besedilo (573,70 KB)

2.
MAJHNE ROKE TKEJO VEZI S PRETEKLOSTJO
Urška Kejžar, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem času otroci veliko časa preživijo ob računalniku in televiziji, ki siromašita njihov domišljijski svet. Zmaji, vile in škrati zanje živijo le v tujih filmih in v prevedenih zgodbah, ne poznajo pa bogatega ljudskega izročila iz domačega okolja. V diplomskem delu je predstavljen projekt Kranjskih vrtcev o ljudskem izročilu v domačem okolju. Obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je ljudsko izročilo, kaj zajema, in opis projektnega dela. V empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih dobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pomembno je staršem iz vrtca Čebelica ohranjanje ljudskega izročila in koliko so se otroci naučili preko dejavnosti.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: ljudsko izročilo, projektno delo, ljudska pesem, ljudska pravljica, ljudski godci, muzej.
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2568; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (6,35 MB)

3.
PLESNA DRAMATIZACIJA PO LITERARNEM DELU MOJCA POKRAJCULJA - PROJEKTNO DELO
Petra Krašovic, 2009, diplomsko delo

Opis: Ples oziroma gib je osnova vseh človekovih aktivnosti. Uporabljamo ga v vsakdanjem življenju in pri umetniškem ustvarjanju. Plesna dramatizacija v otroku sprošča domišljijo, ustvarjalnost in mu nudi veliko užitkov. V diplomskem delu je predstavljen projekt plesne dramatizacije z otroki, starimi od 3 do 4 leta. Diplomsko delo obsega teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: • ples, • gibalno-plesne dejavnosti, • ustvarjalnost, • pravljica in povedka ter • projektno delo. V empiričnem delu je opisan potek projekta.
Ključne besede: Plesna dramatizacija, ples, projektno delo, pravljica, povedka, ustvarjalnost.
Objavljeno: 06.05.2009; Ogledov: 5368; Prenosov: 1028
.pdf Celotno besedilo (815,20 KB)

4.
ETNOLOŠKA DEDIŠČINA IN PRAVLJICE
Jerica Babulč, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena povezanost etnološke dediščine in pravljic. V pravljicah, izbranih na temo tkanja, je predstavljena prepletenost tkanja in pravljic. Pravljice so tematsko izbrane, izvirajo iz različnih časovnih obdobij in niso geografsko omejene. Otroci se s pravljicami srečujejo že v zgodnjem otroštvu. Preko njih spoznavajo svet, v katerega vstopajo. Del te naše sedanjosti je tudi kulturna dediščina iz preteklih zgodovinskih obdobij. V prvem delu diplomske naloge je zapisan postopek pridelave lanu, teritev, preja in pranje niti, snovanje in tkanje lanenega platna, kot so ga izdelovali moji predniki. Drugi del vsebuje šestnajst pravljic, v katerih sem iskala drobce dediščine, s katerimi se srečujejo najmlajši ob njihovem poslušanju. Pravljice so bogato prepletene z dediščino. Največkrat omenjajo predivo, surovino, iz katere nastaja nit. Enakovredno sta omenjena tudi preja niti in tkanje platna. Manjkrat pravljice govorijo o krojenju izdelka in njegovem namenu. Teritev in pranje volne oziroma niti sta omenjena najmanjkrat. Posamezni postopki tkanja so v pravljicah omenjeni zelo različno in niso vezani na geografski ali časovni izvor pravljic.
Ključne besede: pravljica, etnološka dediščina, tkanje
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 2240; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
AVTORSKE SLIKANICE MOJCE OSOJNIK
Selma Nurikić, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen moje diplomske naloge je bil predstaviti Mojco Osojnik kot avtorico in ilustratorko njenih štirih avtorskih slikanic. Ker je slikanica likovno-tekstovna celota, sem v vsaki slikanici analizirala likovni in tekstovni del. Pri besednem delu so me zanimale morfološke značilnosti besedila, pri likovnem delu sem se osredotočila na likovne značilnosti ilustracij. Podrobna analiza posameznih slikanic mi je pomagala ugotoviti, ali so moje hipoteze, ki sem jih postavila na začetku diplomskega dela, pravilne ali nepravilne. Besedila Mojce Osojnik so pravljična, in sicer gre za kratke sodobne pravljice s poosebljeno živaljo. V teh pravljicah so glavni literarni liki poosebljene živali. V njih opazimo dvoplastnost dogajanja, ki se odvija v enem samem svetu. Irealno raven vzpostavljajo poosebljene živali, ki pa so postavljene v realni svet (sodobno okolje). Prevladuje vsevedi pripovedovalec. Besedila imajo leposlovno vsebino in poučno tematiko (na slednjo opozarjajo pregovori na koncu zgodbe); izjema je slikanica z naslovom Hiša, ki bi rada imela sonce. V tej pravljici je glavni literarni lik poosebljen predmet, zato jo štejemo pod kratko sodobno pravljico s poosebljenim predmetom. Besedila so namenjena in razumljiva otrokom, ki ne znajo brati (otrokom v predšolskem obdobju) in otrokom, ki samostojno berejo. Da bi bolje razumela in opredelila značilnosti ilustracij Mojce Osojnik, sem dodatno analizirala tri slikanice, v katerih je Mojca le ilustratorka. Ugotovila sem, da je likovni izraz Mojce Osojnik zelo kompleksen. V svoje ilustracije rada vključuje kolaž, fotografijo in druge likovne tehnike, ki jih med seboj kombinira. Ilustracije so polne različnih prostorskih pogledov in filmskih rezov. Ilustracije dopolnjujejo in se logično vežejo na pripoved. V njih najdemo vrhunsko oblikovane rešitve, zato so zanimive tudi za odrasle. Zaradi drobnih humorističnih detajlov živih barv pa so ilustracije privlačne tudi za otroke.
Ključne besede: Ključne besede: avtorske slikanice, Mojca Osojnik, kratka sodobna pravljica s poosebljeno živaljo, ilustracija.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 3397; Prenosov: 679
.pdf Celotno besedilo (661,73 KB)

6.
PLESNA DRAMATIZACIJA NA PODLAGI TOMAŽIČEVIH PRAVLJIC IN BAJK
Aleksandra Križanič, Tadeja Štuhec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo zapisali deset scenarijev za plesno dramatizacijo na podlagi Tomažičevih pravljic in bajk. Tako smo se ukvarjali z dvema področjema, in sicer z mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje. Namen oz. cilji našega teoretičnega diplomskega dela so: zapisati scenarije kot predloge za praktično izvajanje, izpostaviti korelacijo med mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje ter proučiti strokovno literaturo s teh dveh področij. Pri področju mladinske književnosti smo se osredotočili na Tomažičeve pohorske pravljice in bajke, v katerih so zajeta bajeslovna bitja, ki smo jih še posebej poudarili (identifikacija, doživljanje). S področja plesne vzgoje smo proučili naslednje teme: plesno dramatizacijo in izražanje, metode in oblike ter nastopanje predšolskih otrok. Zaradi celostne obravnave plesne dramatizacije smo proučili strokovno literaturo tudi z ostalih vzgojnih področij kurikuluma. Za uresničitev zadanih ciljev smo izbrali deskriptivno metodo, ki smo jo uporabili za opisovanje znanih dejstev, odnosov in procesov iz literature. Metodo analize smo uporabili pri analiziranju kratke proze Jožeta Tomažiča. Uporabili smo še metodo sinteze (v sklepu), metodo klasifikacije (literarne vrste, zvrsti Jožeta Tomažiča), zgodovinsko metodo (umeščanje avtorja v prostor in čas) ter metodo generalizacije in specializacije (v scenarijih).
Ključne besede: Jože Tomažič, pravljica, bajka, bajeslovna bitja, spodbude, plesna dramatizacija, scenariji.
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 2787; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

7.
PRIMERJAV A NEPRAVILNIH GLAGOLOV V GRIMMOVI PRAVLJICI JANKO IN METKA IN MADONNINI PRAVLJICI ANGLEŠKE VRTNICE
Petra Dvoršak, 2010, diplomsko delo

Opis: Beseda »pravljica« je v Slovarju Slovenskega knjižnega jezika definirana kot »literarna pripoved v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro« (SSKJ, 1994: 969). Pravljice bi morali prebirati otrokom ne samo starši ampak tudi učitelji v šoli, saj se iz njih lahko veliko naučijo. So ena redkih zvrsti, ki spodbujajo otrokovo domišljijo, razvijajo njegov intelekt in pokažejo rešitev problema. Ker se zlahka poistovetijo z glavnim junakom, jih le- ta lahko nauči obvladati svoje negativne lastnosti in postati boljša oseba. V diplomski nalogi je pravljica najprej opisana in razložena. Na podlagi že obstoječe literature so v naslednjih poglavjih naštete in opisane tudi lastnosti pravljic, prav tako pa je podana tudi teorija angleškega glagola. Eno poglavitnejših vprašanj te diplomske naloge je, ali so učenci stari sedem, osem ali devet let zmožni usvojiti nepravilne glagolske oblike v preteklem času, če teh oblik še niso usvojili v sedanjem času.
Ključne besede: pravljica, značilnosti pravljice, Grimmova pravljica Janko in Metka, Madonnina pravljica Angleške vrtnice, angleški glagol
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2461; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (336,33 KB)

8.
GLASBENA PRAVLJICA
Mateja Komljen, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu je obravnavana glasbena pravljica. Predstavljeni so teoretična pojmovanja, podrobnejša opredelitev ter različne definicije glasbene pravljice. Namen je bil nakazati prisotnost, motiviranost in uporabo glasbene pravljice v osnovni šoli in vrtcu ter razlike med učitelji in vzgojitelji glede na delovno dobo. Opredeljene in interpretirane so empirične ugotovitve vključevanja glasbene pravljice v vzgojno-izobraževalni proces. Ugotovljene so nekatere pričakovane razlike pri vključevanju otrok v glasbeno pravljico. Vzgojitelji bolj posegajo po že znanih glasbenih pravljicah in jih večkrat popestrijo z različnimi rekviziti. Učitelji pa jih pogosteje sami oblikujejo, vendar nekoliko manj popestrijo. Ponujene so tudi rešitve pri zmanjšanju teh razlik.
Ključne besede: Ključne besede: glasbena pravljica, pravljica, dramatizacija, lutkovna igra, glasbena vzgoja, glasba
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 6976; Prenosov: 1640
.pdf Celotno besedilo (792,79 KB)

9.
VLOGA VZGOJITELJA V BOLNIŠNIČNEM VRTCU
Katja Simonič, 2010, diplomsko delo

Opis: Bolezen in morebiten odhod v bolnišnico je povezan s strahom, neugodjem in ločitvijo od staršev oziroma od matere. Zato imajo starši in vzgojitelji v času hospitalizacije zelo pomembno vlogo, da otroka vzpodbujajo k ustvarjalni igri in mu s tem preprečijo predajanje mračnim mislim. Pri tem je nujno tesno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi delavci na eni in starši otroka na drugi strani. V diplomskem delu smo želeli predstaviti, kako otrok doživlja bolezen, bivanje v bolnišnici v različnih razvojnih obdobjih, kako starši doživljajo bolnega otroka, kakšne so otrokove pravice pri bivanju v bolnišnici, kako otroci čustveno in socialno doživljajo bolnišnico, bivanje v njej, česa se bojijo ter koga pogrešajo. Najbolj pa nas je zanimala ključna vloga vzgojitelja v bolnišničnem vrtcu, kakšni so njegovi cilji in metode dela, kako poteka vzgojiteljevo načrtovanje in prilagajanje programa na posameznem vzgojnem področju, kakšna je komunikacija med vzgojiteljem, zdravstvenimi delavci, starši in otrokom ter kako uporabiti različne terapevtske dejavnosti kot sredstvo za sproščanje stisk pri bolnem otroku. V zadnjem delu diplomske naloge pa smo želeli predstaviti še oddelke bolnišnice Celje, oddelke Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Ljubljana, kjer delujejo bolnišnični vzgojitelji. Vzgojitelje so uvedli na otroških oddelkih šele s procesom humanizacije. Njihova vloga pa ni omejena le na predšolske otroke, pač pa imajo pomembno vlogo tudi pri šolarjih, najstnikih, mladostnikih.
Ključne besede: otrok, bolezen, humanizacija hospitalizacije, bolnišnični vrtec, vzgojitelj v bolnišničnem vrtcu, terapevtske dejavnosti, glasba, pravljica, lutka.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 2472; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

10.
PLESNA DRAMATIZACIJA KOT OBOGATITVENA DEJAVNOST - ŠTUDIJA PRIMERA
Rebeka Blazinšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Plesna dramatizacija kot obogatitvena dejavnost — študija primera je bilo sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen oziroma cilji teoretičnega diplomskega dela so bili: opredeliti gledališko-plesno umetnost, vlogo plesalca in igralca v gledaliških stvaritvah in pravljico kot književno delo. V empiričnem delu diplomske naloge je bil namen spremljati potek vzgojnega dela s poudarkom na plesni vzgoji v okviru izvedbe plesne dramatizacije zgodbe Žabec je junak, avtorja Maxa Velthuijsa. V raziskavo je bilo vključenih 24 otrok starih od 5 do 6 let iz vrtca Otona Župančiča Maribor, OE Mehurčki. V zastavljenih hipotezah smo predvidevali, da bo sodelovanje med različnimi udeleženci v obogatitveni dejavnosti plesne vzgoje uspešno v smislu doseganja zastavljenih ciljev. S pomočjo študije primera so bili raziskani določeni vidiki obnašanja in izkušnje posameznika ter celotne skupine v okviru priprav na plesno dramatizacijo. Rezultati udeležencev so na osnovi zastavljenih ciljev pokazali pozitivne rezultate, saj so bili le-ti v celoti doseženi. Prav tako je bilo sodelovanje med različnimi udeleženci v obogatitveni dejavnosti plesne vzgoje uspešno v smislu doseganja zastavljenih ciljev. Otroci iz raziskovane skupine so plesno dramatizacijo usvojili do te mere, da so jo lahko prikazali občinstvu izven lastne skupine.
Ključne besede: gledališka in plesna umetnost, študija primera, pravljica Žabec je junak, Max Velthuijs, plesna dramatizacija, obogatitvena dejavnost, analiza vzgojnega dela.
Objavljeno: 17.05.2010; Ogledov: 2554; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (591,68 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici