1. Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski proziKatja Dolničar, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku.
Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Ključne besede: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Objavljeno: 02.03.2021; Ogledov: 459; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Humorni elelmenti ilustracij v slovenski literaturi za otroke skozi opus zvonka čohaDarja Šupraha, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom »Humorni elementi ilustracij v slovenski literaturi za otroke skozi opus Zvonka Čoha« je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretični, kjer bom s pomočjo metodoloških pristopov in analiz humorja različnih teoretikov osvetlila pojav humorja, opredelila in raziskala tipična sredstva humornega, skoznje razčlenila ilustracije Zvonka Čoha in ugotovila njihovo relevantnost za njegovo avtorsko izražanje. Kot središče obravnavanja sem si Čoha izbrala zato, ker si je skozi leta ustvarjanja zgradil izviren in duhovito naturalističen slog. Njegove ilustracije so ogledalo realnega sveta, brez olepševanj in prikrivanja resnice.
V drugem, praktičnem delu naloge bom ob avtorskih ilustracijah skušala čim bolj humorno osmisliti avtorsko pravljico.
Ključne besede: humor, humorni elementi, ilustracija, pravljica, Zvonko Čoh
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 26
Celotno besedilo (4,09 MB) |
3. Analiza serije slikanic o petelinčku avtorice Vesne RadovanovičEva Klokočovnik, 2020, magistrsko delo Opis: V prvem delu magistrske naloge so predstavljene likovne in literarne značilnosti slikanic. Opisane so tudi značilnosti otroka v predbralnem obdobju, saj so naslovniki slikanic, ki so obravnavane v magistrski nalogi, otroci ravno v tem obdobju. Opredeljene so značilnosti živalskih pravljic. V magistrskem delu je obravnavanih vseh šest slikanic o petelinčku, ki so do sedaj izšle. Analizirani so glavni in stranski liki, zgodba, pripovedovalec, književno dogajanje in čas, zgradba besedila ter snov, tema in motivi. V tabeli sta analizirana besedilo in ilustracije. Na koncu pa je še analiza naslovnice, notranje naslovnice in veznih listov, odnosa med besedilom in ilustracijami ter komentar tipične ilustracije iz posamezne slikanice. V sklepnem delu so predstavljene in utemeljene hipoteze. Pokazale so se ugotovitve, da so glavne značilnosti živalske pravljice žival kot glavni lik z nedoločeno vlogo in antropomorfnimi značilnostmi ter pojavljanje elementov, značilnih za klasične avtorske pravljice. Potrjeno je bilo, da serija slikanic spada med živalske pravljice, saj je glavni literarni lik petelinček, slikanice pa vsebujejo značilne elemente klasične pravljice.
Ključne besede: slikanica, živalska pravljica, slikanice o petelinčku
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. Otroška proza Andreja Rozmana RozeKlavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad.
V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija.
V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto.
Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek.
Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip.
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 301; Prenosov: 78
Celotno besedilo (744,98 KB) |
5. Liki živali v izbranih delih Hansa Christiana AndersenaMateja Hartman, 2019, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje značilnosti živalskih likov v izbranih pravljicah Hansa Christiana Andersena. Zanimalo nas je, ali se pojavljajo enake živali v različnih pravljicah in katere so te, ali prevladujejo pozitivni ali negativni živalski liki in kateri liki živali se pojavijo v stranski in kateri v glavni vlogi. Nekaj besed smo namenili razlagi termina pravljica, predstavitvi vloge živali v pravljicah in predstavitvi življenja pravljičarja Hansa Christiana, njegova dela in njihove prevode. V empiričnem delu smo analizirali izbrane Andersenove pravljice z živalskimi liki. Ugotovili smo, da so živali ohranile svoje biološke lastnosti, hkrati pa so imele tudi človeške lastnosti. Prav tako se živalski liki pojavijo več v stranski literarni in pozitivni vlogi. Posamezni živalski liki v izbranih pravljicah nimajo enakih značilnosti.
Ključne besede: pravljica, živalska pravljica, značilnosti živali, mladinska književnost, Hans Christian Andersen
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 430; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. Muzikal Mojca PokrajculjaZala Hrastnik, 2018, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil po literarni predlogi ustvariti avtorski muzikal za otroke, ki bi ga lahko izvajali tako odrasli kot otroci. Teoretično smo predstavili muzikal in glasbeno pravljico. Muzikal je odrska zvrst, v katero so vključeni ples, glasba in dramska igra. Na oder lahko postavimo tudi glasbene pravljice, ki vključujejo podobne elemente kot muzikal, vendar je ta kompleksnejši. Pri pripravi in izvajanju muzikalov oziroma glasbenih pravljic razvijamo učenčeve sposobnosti in ustvarjalne potenciale ter izpolnjujemo cilje na različnih področjih. V praktičnem delu smo ustvarili, podrobno predstavili in uprizorili muzikal Mojca Pokrajculja. Pričujoče delo omogoča, da lahko učitelji (in drugi) s pomočjo tega magistrskega dela poustvarijo muzikal Mojca Pokrajculja, saj so v delu vsa besedila pesmi, notni zapisi, scenarij ter opis scen in posameznih delov priprave tega muzikala. Muzikal Mojca Pokrajculja smo izvedli pred osnovnošolskim občinstvom in si s pomočjo empirične raziskave pridobili povratne informacije o predstavi. Rezultati so pokazali, da je bila predstava všeč vsem gledalcem, ne glede na spol in starost, in da bi učenci želeli sodelovati v takšnih predstavah.
Ključne besede: Mojca Pokrajculja, muzikal, muzikal za otroke, glasbena pravljica.
Objavljeno: 22.01.2018; Ogledov: 1897; Prenosov: 469
Celotno besedilo (2,63 MB) |
7. Mimične lutke - od izdelave lutk do predstaveMaruška Kužner, 2017, diplomsko delo Opis: POVZETEK
V diplomskem delu, z naslovom Mimične lutke – od izdelave lutk do predstave, bomo predstavili projektno delo, katerega cilj je bil izvedba lutkovne predstave na temo pravljice. Projektno delo je sestavljeno iz petih priprav in njihovih evalvacij.
V teoretičnem delu diplomske naloge smo na podlagi strokovne literature najprej predstavili lutke, vrste lutk, opisali smo metode dela z lutko, predstavili smo, v kakšni povezavi sta vzgojitelj in lutka in otrok in lutka. V nadaljevanju smo predstavili še lutkovno gledališče in za konec še pravljico.
V praktičnem delu je bil namen otrokom predstaviti pravljico in otrokom pomagati, da pravljico osvojijo. Nato na enostaven način predstaviti mimične lutke. Po pravljici skupaj izdelati mimične lutke ter otroke spodbuditi k igri in skupaj z otroki uprizoriti lutkovno predstavo.
Na začetku smo se osredotočili na spoznavanje Afrike, afriških živali, ljudi ter njihovih običajev. Nadaljevali smo s predstavitvijo pravljice in mimične lutke. Sledilo je izdelovanje lutk in scene, katero smo nasledili z vajami za lutkovno predstavo, katero smo izpilili vse do lutkovne predstave.
Ključne besede: Lutke, otrok, pravljica, mimične lutke, lutkovna predstava, projektno delo v vrtcu.
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 1824; Prenosov: 275
Celotno besedilo (2,32 MB) |
8. Prstne lutke zaigrajo pravljicoKlavdija Kangler, 2017, diplomsko delo Opis: Zaključno delo z naslovom Zaigrajmo pravljico s prstnimi lutkami je praktično zaključno delo. Njegov poglavitni namen je srečanje otrok s prstnimi lutkami in izvedba preproste lutkovne predstave z njimi. Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje predstavili lutke, otrokov razvoj ob igri z lutkami, vrste iger, ki so temelj za gledališko igro pri predšolskih otrocih, pravljico ter projektno delo. V praktičnem delu je opisana izvedba projekta v vrtcu, v kombinirani skupini otrok. Pravljica Ime čarobnega drevesa je postala središče projekta, iz katerega so nastajale ideje za dejavnosti. Načrtovane dejavnosti so opisane v treh pripravah, ki so nam pripomogle k tekoči izvedbi projekta in h končnemu rezultatu. Skupaj z otroki smo pripravili vse potrebno za izvedbo lutkovne predstave; otroci so podrobno spoznali zgodbo, izbrali vloge, sestavili dramatizacijo, izdelali lutke in sceno za lutkovno predstavo. Končni rezultat projekta je bila lutkovna predstava, vendar smo dali večji poudarek na proces, skozi katerega so se otroci učili celostno.
Ključne besede: Lutke, prstne lutke, lutkovna igra, pravljica, projektno delo kot učni model.
Objavljeno: 22.09.2017; Ogledov: 799; Prenosov: 143
Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. Zgodbe Spodnje Savinjske dolineLea Ježovnik, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je na podlagi izbranih kratkih proznih besedil predstavljena pokrajina Spodnja Savinjska dolina. Zbrane in predstavljene so zgodbe, katerih književni prostor je Spodnja Savinjska dolina ali pa so se v tem območju ohranile in pripovedovale. Metode dela so izbrane glede na vrsto magistrskega dela, ki je teoretično. V teoretičnem delu so opisane kratke literarne vrste, ki se pojavljajo v izbranih besedilih (pripovedka, pravljica, anekdota). Prav tako je predstavljena tudi Spodnja Savinjska dolina iz zgodovinskega, geografskega in družbenega pogleda. V osrednjem delu je v obliki obnove predstavljenih in analiziranih 83 izbranih zgodb Spodnje Savinjske doline, ki jih lahko uvrstimo med nesnovno kulturno dediščino in v mladinsko književnost. Razvrščene so glede na književni prostor v zgodbi. Ugotovili smo, da se v izbranih kratkih proznih delih odraža način življenja ljudi Spodnje Savinjske doline in njihove navade, še posebej če opazujemo življenje v preteklih časih. Književni prostor v izbranih zgodbah predstavljajo zgodovinsko ali naravno-geografsko zanimivi kraji v pokrajini. Glavne literarne like pa predstavljajo tako pripadniki nižjega kot višjega sloja, svetniki in različna bajeslovna bitja. Večina izbranih zgodb je danes ljudem, sploh mladini, tudi tistim, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer se zgodba odvija, nepoznanih. Stare pripovedi so pomembne, ker so del nas in naše družbe, zato jih moramo ohranjati in pripovedovati prihajajočim rodovom.
Ključne besede: Pripovedka, pravljica, legenda, anekdota, Spodnja Savinjska dolina, bajeslovna bitja.
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1162; Prenosov: 185
Celotno besedilo (2,23 MB) |
10. Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likovŠpela Gradišnik, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela Vpliv različnih ilustracij Pekarne Mišmaš na učenčevo vrednotenje literarnih likov je preveriti, kako različne ilustracije v različnih variantah Pekarne Mišmaš vplivajo na razumevanje in vrednotenje literarnih likov, ki v slikanici nastopajo. Cilj je bil ugotoviti ali učenci opisujejo literarne like bolj na podlagi besedila ali se pri tem bolj naslanjajo na ilustracije. Poleg tega je bila pozornost raziskave usmerjena v primerjavo vrednotenja likov med razredi, kjer je bila slikanica obravnavana. Po celostni analizi slikanice Pekarna Mišmaš, ki je potekala pod enakimi pogoji dela, je bil cilj dosežen z izvedbo polstrukturiranega intervjuja. Intervju je potekal individualno, z vsakim učencem posebej. S pomočjo intervjuja smo želeli ugotoviti ali je bil pri odgovorih učencev viden močnejši vpliv besedila ali ilustracij. Učenci so ustno dogovarjali na vprašanja odprtega tipa, ki so se navezovala na značaj in vizualni izgled literarnih likov. Odgovori so bili zapisani v razpredelnico, ki je bila sestavljena za vsak razred posebej in obdelani na nivoju deskriptivne ter inferenčne statistike. Pri raziskavi je sodelovalo 57 učencev tretjega razreda osnovne šole. Z analizo odgovorov je bilo ugotovljeno, da učenci literarne like glede na značaj sodijo bolj s pomočjo besedila in na podlagi celotne zgodbe, vizualno pa jih opišejo bolj z naslanjanjem na ilustracije in ne s pomočjo tistega, kar je v besedilu omenjeno.
Ključne besede: Pekarna Mišmaš, slikanica, literarni liki, klasična avtorska pravljica, Marija Lucija Stupica, Gorazd Vahen, Kostja Gatnik, Svetlana Makarovič
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 1052; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,47 MB) |
