| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZDRAVNIKA ZA NAPAKO S PRIKAZOM SODNE PRAKSE
Aleš Sevšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Iz vidika preučevanja odškodninske odgovornosti zdravnika za napako med zdravljenjem je pomembno razlikovanje med strokovno napako in komplikacijo. Danes štejemo za zdravniško napako kot tisto, do katere je prišlo zaradi kršitve osnovnih konceptov medicinske znanosti ali kršitve dolžne profesionalne skrbnosti in pazljivosti. Komplikacija ali zaplet pa je dogodek, ki se pojavi med ali po zdravljenju, ki ni nesreča, niti ni strokovna napaka, in ima za posledico iatrogeno poškodbo/bolezen. Do nje pride kljub temu, da je bilo zdravljenje izvedeno z vso potrebno profesionalno skrbnostjo. Komplikacije so torej znan in neizogiben spremljevalec zdravniške dejavnosti. Pri proučevanju zdravniške napake se teorija največkrat osredotoči na proučevanje vprašanja dolžne skrbnosti, to je ravnanja »contra legem artis«, ne glede na to ali je odgovornost pogodbena ali deliktna. Ravnaje »contra legem artis« se v kontekstu elementov odškodninske odgovornosti pojavlja predvsem v okviru predpostavke nedopustnega-škodljivega dejstva pa tudi v okviru krivde. Nedopustno škodljivo dejstvo predstavlja nedopusten poseg bodisi zaradi neprivolitve pacienta v poseg, bodisi zaradi kršitve pravil stroke. Krivda se odraža v neskrbnem ravnanju, torej ravnanju »contra legem artis«. Za zdravstvene delavce velja strožje merilo skrbnosti - skrbnost dobrega strokovnjaka. Kot pripadniki poklicne skupine morajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti ravnati po pravilih stroke in po običajih. Merilo za to je ravnanje povprečnega strokovnjaka njegove vrste, ravnanje, ki se torej zahteva in pričakuje od običajno izurjenega zdravnika določene specializacije. Pri tem si pravo pomaga s t.i. abstraktnim tipom zdravnika določene specializacije, z ravnanjem katerega primerjamo ravnanje zdravnika v konkretnem primeru. Ena temeljnih pravic pacienta je pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju. Pravno načelo svobodne privolitve izhaja iz splošne pravice slehernika do samoodločanja. V skladu z načelom »volenti non fit iniuria« pristanek pacienta izključuje protipravnost medicinske intervencije pod pogojem, da je bila privolitev pravno veljavna in da so bili izvedeni posegi oziroma zdravljenje, glede katerih je bil pacient predhodno obveščen in dal nanje privolitev, izvedeni »legem artis«. Koncept zavestne privolitve je razčlenjen na posamezne elemente: razodetje, razumevanje, prostovoljnost, prištevnost in privolitev. Načeloma pacientu, ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove privolitve ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene oskrbe. Pacientu, ki neodložljivo potrebuje medicinsko pomoč za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij ali za preprečitev nepopravljivega in hudega poslabšanja zdravstvenega stanja, pa ni sposoben za samostojno odločanje, oziroma ni sposoben izraziti svoje volje, je zdravnik upravičen in hkrati dolžan rešiti življenje oziroma odvrniti še hujšo škodo na zdravju.
Ključne besede: strokovna napaka, komplikacija, zaplet, profesionalna skrbnost, iatrogena poškodba, dolžna skrbnost, lege artis, contra legem artis, nedopustno škodljivo dejstvo, krivda, vzročna zveza, pravno priznana škoda, pravila stroke in običajev, zavestna privolitev, »volenti non fit inuria«
Objavljeno: 12.07.2012; Ogledov: 6056; Prenosov: 1031
.pdf Celotno besedilo (533,36 KB)

2.
UPORABA STANDARDA SKRBNOSTI DOBREGA STROKOVNJAKA V SODNI PRAKSI
Anton Pori, 2013, diplomsko delo

Opis: Standard skrbnosti se uporablja za presojo ravnanj določenega udeleženca obligacijskega razmerja. Vedno se uporabi tedaj, kadar ravnanje udeležencev v obligacijskem razmerju ni posebej določeno z med njimi veljavno pogodbo ali pa ni posebej določeno s pravnimi pravili. Obligacijski zakonik pa razlikuje med dvema različnima standardoma skrbnosti kot sta urejena v 6. členu tega zakona. To sta standard skrbnosti dobrega gospodarja oziroma gospodarstvenika ter standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Kateri standard se bo uporabil je odvisno od tega, ali se presoja ravnanje udeleženca, ki izpolnjuje obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ali pa ta obveznost ni v zvezi z njegovo poklicno dejavnostjo. Kot pravi sam zakon v drugem odstavku 6. člena je standard skrbnosti dobrega strokovnjaka strožji, saj se ravnanje udeleženca pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti presoja po pravilih stroke in običajih. V tem diplomskem delu sem podrobneje razdelal standard skrbnosti dobrega strokovnjaka. Ugotavljal sem kateri udeleženci morajo ravnati v skladu s tem standardom, pomen pravil stroke ter običajev pri presojanju ravnanja udeleženca iz njegove poklicne dejavnosti in na podlagi že uveljavljene teorije in sodne prakse podrobneje preučil pomen standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka ter njegovo uporabo.
Ključne besede: skrbnost, skrbnost dobrega strokovnjaka, pravila stroke, običaji, profesionalna oseba, subjektivna odškodninska odgovornost, objektivna odškodninska odgovornost, poslovna odškodninska odgovornost
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 5875; Prenosov: 1040
.pdf Celotno besedilo (258,82 KB)

3.
Notranja revizija v javnih zavodih na primeru Zdravstvenega doma Slovenske Konjice
Sanja Flašker, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali javni sektor, javne zavode, osredotočili smo se predvsem na javne zdravstvene zavode in notranjo revizijo. V teoretičnem delu smo predstavili prej našteta področja. Poudarek smo dali na predstavitev notranje revizije. V okviru notranje revizije smo zajeli organiziranost izvajanja notranje revizije ter ugotovili, da se lahko organizirala lastna revizijska služba, najame zunanji izvajalec ali pa ustanovi skupna revizijska služba. Zajeli smo tudi notranje revizijske dejavnosti in v okviru le-teh predstavili posamezne faze notranje revizije. Predstavili smo tudi delo notranjega revizorja in kakšne naj bi bile njegove lastnosti za uspešno delo ter pravila, ki jih pri svojem delu upošteva in uporablja. Praktični del zajema predstavitev dveh izbranih zdravstvenih domov, torej Zdravstvenega doma Slovenske Konjice in Zdravstvenega doma X in primerjavo notranje revizije v teh dveh zdravstvenih domovih za leti 2016 in 2017, ki smo jo prikazali na podlagi revizijskih poročil in podatkov s spleta.
Ključne besede: javni zavod, zdravstveni zavod, notranja revizija, notranji revizor, pravila stroke revidiranja
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 350; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (475,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici