| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stalno izboljševanje modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo sistema e-pritožb
Anka Mohorič Kenda, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: V raziskavi so obravnavani koncepti in izvedba stalnega izboljševanja modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo sistema elektronskih pritožb. Podana sta pregled in primerjava pravnih ureditev obravnavanja pritožb pacientov v več evropskih državah. Podrobno je analizirana slovenska zakonodaja, ki je bila osnova za izdelavo modela procesa obravnavanja pritožb pacientov. Predstavljen je agregiran model kazalnikov kakovosti zdravstva. V raziskavi je zasnovan hierarhični model kazalnikov kakovosti zdravstva, ki ima štiri glavne agregatne kazalnike (kriterije): medicinski kazalniki, kazalniki zdravstvene nege, finančni kazalniki in kazalniki pritožb pacientov. Agregat, povezan s pritožbami pacientov, temelji na seznamu petnajstih pacientovih pravic, ki jih ureja Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17). Vsak kazalnik pritožb pacientov je sestavljen iz treh do dvanajstih elementarnih kazalnikov (kriterijev). Empirična raziskava z naključno izbranimi anketiranci (N = 1195) je pokazala pogostost skupin kršitev pacientovih pravic. Zajeli smo tudi mnenja anketirancev, ki se nanašajo na razloge, ki so jih kot paciente ali njihove svojce odvrnili od pritožbe. Obstaja pomembna statistična povezava med pogostostjo uporabe zdravstvenih storitev in uveljavljanjem pritožb. Pacienti, ki se pogosto pritožujejo, pogosteje zaznavajo kršitev. Ta skupina izraža nižjo stopnjo varnosti in večje nezadovoljstvo z odnosom in ravnanjem osebja v zdravstvenih ustanovah. Razvit je bil dogodkovno orientiran simulacijski model v jeziku GPSS, ki je strukturno zelo podoben dejanskemu obravnavanju pritožb pacientov. V simulacijskem modelu smo nastavili take vrednosti parametrov, da je število simuliranih obravnav zanemarljivo malo odstopalo od realnih, uradno objavljenih podatkov za leto 2016. Eksperimentiranje na simulacijskem modelu je bilo osredotočeno na spreminjanje trajanja časov izbranih aktivnosti, ki bi jih lahko zmanjšali z uvedbo informacijskega sistema. V okviru raziskave je bil razvit popolnoma nov informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic. Vgrajene funkcije omogočajo podporo celotnega procesa obravnavanja pritožb, ki se zaključi z enim izmed zakonsko predpisanih stanj. Poročila, ki jih omogoča informacijski sistem, se lahko uporabijo za sprejemanje ukrepov za zmanjševanje odstopanj od želenega stanja. Povratna informacija o novem stanju (število pritožb po kategorijah, čas obravnavanja v različnih fazah pritožbenega postopka) predstavlja mehanizem za izboljšan nadzor in upravljanje kakovosti izvajanja zdravstvenih storitev. Informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic smo testirali v izbrani zdravstveni organizaciji. Rezultati testiranja potrjujejo, da je razviti informacijski sistem usmerjen v izboljševanje kazalnikov kakovosti, povezanih s pritožbami pacientov. Model podatkov in programska rešitev omogočata spreminjanje strukture kazalnikov v primeru, da se pojavijo nove pravice pacientov ali se te ukinejo. Programska rešitev omogoča vzpostavitev novih kazalnikov oziroma opustitev pomanjkljivo definiranih obstoječih kazalnikov. Testni uporabniki so s svojimi predlogi vplivali na razvoj dodatnih funkcij. Informacijski sistem za elektronsko vlaganje zahtev za obravnavo kršitve pacientovih pravic je eden izmed najpomembnejših elementov za stalno izboljševanje modela kazalnikov kakovosti zdravstva s povratno informacijo. Njegova sprejetost v splošno uporabo je predpogoj, da v tem specifičnem delu modela kakovosti zdravstva vpeljemo merljive kriterije in racionalno strateško odločanje na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: Elektronske pritožbe pacientov, pravice pacientov, povratne informacije, izboljševanje kazalnikov kakovosti, simulacija sistema.
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1338; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

2.
VARSTVO PRAVIC PACIENTOV V PRIMERU KRŠITEV V UPRAVNIH POSTOPKIH
Janez Jeromel, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdravje je največja vrednota je rek, ki velja že skozi stoletja človeške zgodovine. Človek je vedno potreboval pomoč sočloveka, ko mu njegovo zdravje ni dopuščalo normalnega življenja. Že od nekdaj ljudje poznajo moč zdravilnih rastlin, v novejši zgodovini pa si pomagajo s takšnimi in drugačnimi znanstvenimi dosežki moderne medicine. Pri zdravljenju se nehote srečajo s postopki, ki niso v skladu z njegovimi pričakovanji in z raličnimi dokumenti,ki jim zagotavljajo določene pravice. Pravice pa so zato, da se kršijo. In kadar so kršene pravice ljudi kot pacientov so ti še bolj občutljivi, saj kršitve puščajo določene posledice tudi na njihovem zdravju. Človek se je skozi različna zgodovinska obdobja zavedal svojih temeljnih pravic in svoboščin, ki pa vedno niso bile zapisane na papirju. Z razvojem in kodifikacijo le- teh so ze začele razvijati tudi pravice pacientov.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Pacienti, pravice pacientov, upravni postopki, kršitev, zastopnik pacientovih pravic, potrošnik.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2016; Ogledov: 1154; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)

3.
Varovanje pacientovih osebnih podatkov v čakalnicah
Andrejka Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pacientovih pravic in pravne podlage za varovanje pacientovih osebnih podatkov. Namen raziskave je proučitev varovanja pacientovih osebnih podatkov (imena in priimka) v čakalnicah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in proučitev mnenja izvajalcev zdravstvene nege, občanov in varuha bolnikovih pravic o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov v čakalnicah. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature in aktualne zakonodaje. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki in intervjujem. V raziskavo je bilo vključenih 195 izvajalcev zdravstvene nege, 150 občanov in varuh bolnikovih pravic. Rezultati so bili statistično obdelani v programu MS Excel, kjer so bile uporabljene metode opisne statistike. Rezultati raziskovanja. Rezultati so pokazali, da se izvajalci zdravstvene nege v čakalnicah v UKC Maribor poslužujejo različnih načinov naslavljanja pacientov. Nimajo navodila za delo, ki bi opredeljevalo, katere organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe naj izvajajo v čakalnicah, da bodo varovali pacientov osebni podatek ime in priimek. Rezultati so pokazali tudi, da 64 % anketiranih občanov želi biti iz čakalnice v ambulanto poklicanih po imenu in priimku, 36 % anketiranim občanom je vseeno in le 10 % želi, da se njihov osebni podatek ime in priimek varuje s klicanjem z zaporedno številko. Od 90 % tistih, ki jim varovanje osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah ni pomembno, pa vendarle 2 % ne bi želela, da se osebni podatek razkrije na nekaterih občutljivejših področjih zdravja. Sklep. Izvajalci zdravstvene nege v UKC Maribor dobro poznajo pravice pacientov, nimajo pa konkretnega navodila za delo, ki bi opredeljevalo organizacijske in tehnične postopke, ki omogočajo varovanje pacientovega osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah. V večini primerov se odločajo po lastni presoji in kljub temu, da se zavedajo kazenske odgovornosti ob razkritju pacientovih osebnih podatkov, se v večini primerov odločajo za klicanje pacientov v čakalnicah po imenu in priimku. S prisotnostjo v čakalnici oziroma ambulanti določene specialnosti se posredno razkriva domnevno zdravstveno stanje pacienta. Posamezni primeri, ki jih je obravnaval varuh bolnikovih pravic, pokažejo, da obstajajo občutljivejša področja in ta se tudi ujemajo z navedbami občanov v raziskavi. V večini primerov pa pacienti želijo biti poklicani po imenu in priimku, saj klicanje z zaporedno številko doživljajo kot brezoseben odnos zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Osebni podatek, pravice pacientov, varovanje osebnih podatkov, čakalnica, izvajalec zdravstvene nege, občan, nazivanje pacienta.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1403; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (747,22 KB)

4.
Varovanje osebnih podatkov in pravice pacientov v koliziji z dolžnostjo varovanja drugih oseb
Anita Jelar Slatnar, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je najti odgovor na mnoga vprašanja, s katerimi se zdravstveno osebje sooča, predvsem pa, kdaj je ogrožena varnost skupnosti, ko etična načela zavezujejo medicinsko sestro, da krši poklicno molčečnost. Kako najti rešitev med kolizijo etičnih pravil in pravno obvezujočih aktov? Kdo ščiti medicinsko sestro, ko se pogosto ravna zgolj etično in brez zakonske podlage varnosti? Iz literature je razvidno, da je rezultat tehtanja interesov, ki so si v koliziji, odvisen od osebnosti medicinske sestre in njenega lastnega vrednostnega sistema. Razlog za to je zagotovo trditev, da so si varovanje osebnih podatkov in pravice pacientov v koliziji z dolžnostjo varovanja drugih oseb. Ko govorimo o varovanju drugih oseb, lahko prištevamo v to skupino ne le paciente, ampak tudi ostale zaposlene v zdravstveni negi oz. vse, ki so neposredni aktivni dejavni člen v tem procesu. Medicinska sestra sodeluje s celotnim timom, ki je vključen v proces zdravljenja pri bolniku. Vsaka zdravstvena ustanova ima svoj informacijski sistem in svojo bazo podatkov. Informacije v tem primeru ne »potujejo« skupaj s pacientom po zdravstvenih ustanovah, kjer se izpeljuje diagnostika. Zdravstvena kartica je osnovna baza podatkov, katere zapis je skromen. Vsak zdravstveni delavec ima vpogled v zdravstveno kartico s svojo profesionalno kartico, ki ima omejitev dostopa vpogleda v pacientove podatke. Možnost okužbe nalezljivih obolenj in prenosa le-teh bi mogli uvrščati med osnovne podatke, tako kot je osebno zavarovanje pacienta. Ta podatek bi moral biti dostopen in na vpogled zdravstvenemu osebju. Rešitev celotnega problema je delno torej v enotnem informacijskem sistemu celotnega zdravstvenega sistema ali vsaj v omogočenem prenosu podatkov med različnimi informacijskimi sistemi.
Ključne besede: osebni podatki, pravice pacientov, kolizija, dolžnost, varovanje drugih oseb, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 994; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
PREPOZNAVANJE PRAVIC IN DOLŽNOSTI PACIENTOV V PATRONAŽNI ZDRAVSTVENI NEGI
Andreja Šavc, 2015, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Pravice in dolžnosti pacientov se v različnih državah in v različnih pravnih sistemih razlikujejo, kar je pogosto odvisno od prevladujočih zgodovinskih, kulturnih, političnih in družbenih norm. To področje urejajo številni mednarodni dokumenti, med slovenskimi pa je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah (2008). S pravicami in dolžnostmi pacientov se srečujemo tudi v patronažni zdravstveni negi. Namen raziskave je ugotoviti, kolikšno je poznavanje, spoštovanje in upoštevanje pravic in dolžnosti pacientov v patronažni zdravstveni negi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je vključevala PMS in paciente koroške regije. Instrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, vsebinsko prilagojen dvema raziskovalnima vzorcema in sestavljen iz vprašanj odprtega in zaprtega tipa ter nizov trditev, ocenjenih s petstopenjsko Likertovo lestvico. Pridobljene podatke smo statistično obdelali in rezultate predstavili s pomočjo programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20.0. Za obdelavo podatkov smo uporabili opisne in inferenčne statistične metode. Rezultati raziskave: Z raziskavo smo ugotovili, da 70 odstotkov pacientov meni, da poznajo svoje pravice, kar 74 odstotkov pa, da poznajo svoje dolžnosti. PMS se v 78 odstotkih strinjajo s tem, da pacienti izpolnjujejo svoje dolžnosti. Kar 96 odstotkov PMS meni, da poznajo pravice pacientov, malo manj, 85 odstotkov pa, da poznajo dolžnosti pacientov. Vse PMS spoštujejo pravico pacienta do lajšanja bolečine in trpljenja (PV=5,00), najmanj pa pravico do svobodne izbire izvajalca zdravstvenih storitev (PV=2,41). PMS z visoko in podiplomsko izobrazbo nekoliko bolj poznajo pravice in dolžnosti pacientov, vendar razlika ni statistično pomembna. Pacienti, ki jih PMS obiskuje že dlje časa, glede na samooceno statistično pomembno bolj poznajo svoje pravice (p=0,014) in dolžnosti (p=0,030). Sklep: V raziskavi, izvedeni med PMS in pacienti koroške regije smo ugotovili dobro poznavanje in spoštovanje pravic ter izpolnjevanje dolžnosti pacientov, za kar je zaslužno tudi učinkovito informiranje pacientov s strani PMS. Ker pripomore dobro poznavanje pravic in dolžnosti pacientov k bolj kakovostni zdravstveni negi, je pomembno konstantno izobraževanje PMS tudi na tem področju.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, informiranje pacientov, pacientove pravice, pacientove dolžnosti, ZPacP
Objavljeno v DKUM: 13.07.2015; Ogledov: 1607; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

6.
Pravice evropskih bolnikov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva v EU : na poti k enotnemu zdravstvenemu območju
Janja Hojnik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava pravice evropskih pacientov na področju čezmejnega zdravljenja. Izpostavlja omejene pristojnosti EU na področju javnega zdravja, ki je tako pretežno pridržano državam članicam, in pojasnuje, kako je navkljubtemu Sodišče EU uspelo razlagati ekonomske svoboščine notranjega trga EU na ta način, da je priznalo pravice evropskih pacientov iz prava EU. V tem pogledu je zlasti velikega pomena njegova odločitev v zadevi Decker in Kohll iz leta 1998, v kateri je Sodišče EU vzpostavilo alternativni postopek, po katerem so pacienti, ki so bili deležni zdravljenja v drugi državi članici EU brez predhodne odobritve, postali upravičeni zahtevati povračilo stroškov v domači državi zavarovanja. Na tej osnovi prispevek analizira nedavno sprejeto Direktivo 2011/24/EU, ki uzakonja pravico pacientov do zdravljenja v drugih državah članicah EU ter do povrnitve stroškov le-tega iz njihovega zdravstvenega sistema v domači državi. Gre za direktivo, ki vzpostavlja kompromis med zgodovinsko razdrobljenostjo nacionalnih zdravstvenih sistemov in naraščajočimi pravicami državljanov EU iz postega pretoka storitev. Prispevek zaključuje, da se preko sodne prakse Sodišča EU in Direktive 2011/24/EU približujemo viziji ustanovnih očetov EU o enotnem zdravstvenem območju EU, vendar pa popolna uresničitev ni mogoča zaradi razlik med socialnimi sistemi držav članic.
Ključne besede: zdravljenje, zdravstveno varstvo, prosti pretok storitev, pravice pacientov, procesne garancije, povrnitev stroškov, Evropska unija, Direktiva 2011/24/EU
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1849; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (113,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
DOSTOJANSTVO BOLNIKA OB KONCU ŽIVLJENJA: PRAVNI VIDIKI IN ETIČNE DILEME
Klavdija Ham Kacin, 2012, magistrsko delo

Opis: Medicinske sestre imajo pomembno nalogo za ohranjanje dostojanstva pri pacientih v zadnjih dneh življenja in za njihovo dostojanstveno smrt. Za ohranjanje dostojanstva neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta naj bi zdravstvena nega zajemala širok spekter aktivnosti, ki vplivajo na odpravo ali zmanjšanje dejavnikov, ki lahko zmanjšajo pacientov občutek dostojanstva. Za uspešno ohranjanje dostojanstva je pomembno dobro poznavanje pravnih vidikov, pravic pacientov v zadnjem obdobju življenja in etičnih načel za oskrbo neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta. Medicinske sestre se pri zdravstveni negi neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta pogosto srečajo z različnimi etičnimi dilemami, saj se v tem obdobju srečamo s pomembnimi vprašanji, kot so kvaliteta življenja, pravica do smrti ipd. Namen magistrskega dela je predstaviti spoštovanje bolnikovega dostojanstva in etične dileme medicinskih sester ob koncu življenja pacienta ter pravice pacientov v zadnjem obdobju življenja. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 121 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala pa je na štirih klinikah in desetih kliničnih oddelkih Kirurške in Interne klinike v Univerzitetnem kliničnem centru. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre delno ali slabo poznajo pravice neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je pri zdravstveni negi neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta dobro upoštevan. Pravice, ki so opredeljene z ZPacP, so delno upoštevane. Medicinske sestre se pri svojem delu srečujejo z različnimi etičnimi dilemami. Najvišje ocenjena je etična dilema, da navodilo »ne oživljati« sprejme in odredi izključno zdravnik. Zaposleni v zdravstveni negi ohranjajo dostojanstvo pacienta v zadnjih dneh življenja na več načinov, najpogosteje pa s tem, da skrbijo za lajšanje bolečin in drugih fizioloških težav. Statistično značilne razlike v poznavanju pravic neozdravljivo bolnega in umirajočega bolnika glede na doseženo stopnjo izobrazbe medicinskih sester nismo ugotovili. Statistično pomembne razlike glede na delovno dobo so prisotne v primeru etičnih dilem številka 7, 9, 10, 15, 16, 19 in 20. Sklep: Pravice pacientov v zadnjem obdobju življenja so lahko spoštovane in upoštevane le, če jih zdravstveni delavci in pacienti dobro poznajo. Te pravice medicinske sestre slabo poznajo, zato bi bila nujna dodatna izobraževanja s področja zakonodaje in etike. Raziskava kaže, da pacienti niso dovolj informirani. Nujno bi bilo uvesti ukrepe za boljše informiranje pacienta in svojcev. Kar pogosto se dogaja, da se medicinske sestre soočajo z etičnimi dilemami, zato bi bilo potrebno uvesti strokovno pomoč pri etičnih in pravnih dilemah. Kvalitetnejšo zdravstveno nego in več dostojanstva bi lahko zagotavljali pacientom v zadnjih dneh življenja, če bi se izboljšali pogoji dela v zdravstveni negi in bolnišnicah.
Ključne besede: dostojanstvo pacienta, etika v zdravstveni negi, etične dileme, zdravstvena nega umirajočega pacienta, pravice pacientov.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2013; Ogledov: 4926; Prenosov: 1295
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

8.
Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu
Zlatka Markovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom 'Pacientove pravice ex ante po Direktivi 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu' seznanja z novim obsegom in vsebino pravic pacientov držav članic Evropske unije, ki jih v zdravstvenih sistemih držav članic uvaja nedolgo sprejeta Direktiva 2011/24/EU. Direktiva, ki je komaj začela veljati, in rok za implementacijo katere se bo iztekel 25.10.2013, predstavlja prvo pravo dejanje zakonodajalca Evropske unije za poenotenje zdravstvenega varstva v državah članicah. Ugotovljeno je bilo, da se znotraj Evropske unije zdravstveni sistemi držav članic preveč razlikujejo in da prihaja zaradi tega do neenakopravnosti pravic pacientov iz različnih držav članic, zato se zdi sprejem navedene direktive nujen in ustrezen. Temelj diplomskega dela predstavljajo vsebinske določbe direktive, ki paciente in njihove pravice zadevajo neposredno. Osredotočenost dela je zgolj na pomenu sprejema Direktive 2011/24/EU za slovenski zdravstveni sistem, pri tem pa je prikazana primerjava veljavne ureditve z anticipirano ureditvijo slovenske zakonodaje s področja zdravstvenega varstva, ki bo sprejeta v okviru implementacije Direktive 2011/24/EU. Podana je tudi kritična opredelitev ustreznosti določb sprejete direktive. Za dve pravici pacientov, ki v slovenskem zdravstvenem sistemu spadata med najbolj sporne, to sta pravica do spoštovanja pacientovega časa in s tem v zvezi problematika čakalnih dob, ter pravica do drugega mnenja, pa je konkretneje predstavljena ureditev, ki jo je mogoče pričakovati kot posledico sprejema zadevne direktive.
Ključne besede: Evropska unija, države članice, prosto opravljanje storitev, Direktiva 2011/24/EU, čezmejno zdravstveno varstvo, pravice pacientov, bolnišnična oskrba, povračilo stroškov, predhodna odobritev, drugo mnenje.
Objavljeno v DKUM: 25.07.2011; Ogledov: 5178; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (977,28 KB)

9.
UVELJAVLJANJE PRAVIC PACIENTOV NA PODROČJU ČEZMEJNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Ana Lešnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravljenja v drugi državi članici je pravica posameznika, ki omogoča zdravstveno varstvo tudi zunaj meja domače države. V diplomski nalogi sta predstavljeni dve pravici iz sistema čezmejnega zdravstvenega varstva. Kot prva je predstavljena pravica do potrebnega zdravljenja v drugi državi članici, ki jo zavarovanec lahko uveljavlja na podlagi Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Omenjena kartica omogoča ljudem iz držav članic Evropske unije (EU) ter iz Islandije, Hrvaške, Lihtenštajna, Norveške in Švice lažji dostop do zdravstvenih storitev med začasnim bivanjem v tujini. Največ pozornosti je namenjeno pravici do načrtnega zdravljenja v drugi državi članici. Za uveljavljanje pravice obstajata dva vzporedna sistema, ki omogočata mobilnost pacientov med državami članicami EU. Osnovni sistem predstavlja 22. člen Uredbe št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se gibljejo znotraj Skupnosti, ki postavlja pogoj pridobitve predhodnega dovoljenja od nacionalnega nosilca zdravstvenega zavarovanja. Vzporedno pa Sodišče Evropske skupnosti (Sodišče ES) v svojih sodbah razlaga določbe Pogodbe o ustanovitvi evropske skupnosti in možnost prostega pretoka zdravstvenih storitev in dajatev med državami članicami neposredno na PES. V okviru načrtnega zdravljenja v drugi državi članici je prav tako mogoče zaznati povečano zanimanje ljudi za tako imenovani zdravstveni turizem. V nadaljevanju so navedene novosti, ki jih bo prinesla Uredba št. 883/04 o koordinaciji sistemov socialne varnosti in predlog Direktive o uveljavljanju pravic pacientov na področju čezmejnega zdravstvenega varstva. Ob konecu je predstavljena še trenutna zakonska ureditev čezmejnega zdravstvenega varstva v Sloveniji in postopek pridobitve dovoljenja za zdravljenje v drugi državi članici, ki se sproži na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ključne besede: pravice pacientov, čezmejno zdravstveno varstvo, zdravstveno zavarovanje, Evropska unija, Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, prost pretok storitev in dajatev
Objavljeno v DKUM: 14.12.2009; Ogledov: 4357; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (301,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici