| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICA PACIENTA DO SAMOODLOČANJA S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI
Suzana Babić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana pravica pacienta do samoodločanja s poudarkom na vnaprej izraženi volji. V preteklosti med zdravnikom in pacientom ni bilo prave komunikacije, pacient je v tem odnosu imel vlogo pasivnega udeleženca. Bil objekt zdravljenja, zdravnik pa vsemogočni bog v beli halji, ki je zanemarjal voljo in želje pacienta. Glavno vodilo pri medicinskih posegih in zdravstveni oskrbi je bilo načelo zdravje je najvišji zakon (salus aegroti suprema lex), ki ga je danes zamenjalo načelo pacientova volja je najvišji zakon (voluntas aegroti suprema lex). Pravica pacienta do samoodločanja vključuje pravico do obveščenosti in sodelovanja, pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Predpogoj, da se pacient lahko pravilno odloči, je zdravnikova obveznost, da opravi pojasnilno dolžnost. Na podlagi pridobljenih informacij, se pacient lahko odloči ali bo v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo privolil, ali pa jo bo zavrnil. Pacient lahko izrazi tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločanja o sebi. Za veljavnost vnaprej izražene volje morajo biti kumulativno izpolnjeni strogi zakonski pogoji. V grobem je predstavljena tudi nemška in avstrijska pravna ureditev vnaprej izražene volje. V povezavi z obravnavano temo se pojavljajo aktualne razprave, ki se tičejo evtanazije ter Jehovovih prič in transfuzije krvi, o čemer je govora na koncu diplomskega dela.
Ključne besede: pacient, pravice pacienta, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, informirana zavrnitev, vnaprej izražena volja, evtanazija, Jehovove priče.
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 4346; Prenosov: 1050
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
Sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije
Melanija Kovačič, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sprejem pacienta z duševno motnjo na oddelek psihiatrije ter vlogo medicinske sestre pri sprejemu. Izpostavili smo najpogostejše duševne bolezni, ki so razlog za sprejem pacienta na oddelek psihiatrije, timsko obravnavo pacienta ter komunikacijo medicinske sestre s pacientom ob sprejemu. Pomembno etično in pravno vprašanje je že sama hospitalizacija in zdravljenje proti volji, ter fizično oviranje pacienta. Pacient, ki je sprejet proti volji, ima določene pravice in dolžnosti, ki jih je potrebno upoštevati, zato smo predstavili tudi pravice pacienta, etične dileme ter določila Zakona o duševnem zdravju, ki se nanašajo na postopke samega sprejema. Želeli smo ugotoviti, kako pomembna je komunikacija med medicinsko sestro in pacientom in katere so aktivnosti v zdravstveni negi ob sprejemu pacienta z duševno motnjo. Ker si zakonodaja prizadeva omogočati strokovno obravnavo pacienta, me je zanimalo, katere novosti in kakšne spremembe, glede sprejema pacienta z duševno motnjo prinaša Zakon o duševnem zdravju. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, ter metodi analize in sinteze domače in tuje literature. Ugotovili smo, da ima komunikacija v psihiatrični zdravstveni negi velik pomen, saj je ena od osnovnih orodij zdravstvene nege bolnika z duševno motnjo. Delo z bolnikom je povezano s stalno komunikacijo, ki je del poklicnega delovanja medicinske sestre in terapevtsko sredstvo za pomoč bolniku. Namenjena je predvsem zadovoljevanju bolnikovih potreb, saj preko nje zaznavamo bolnikovo enkratnost, jo upoštevamo in se nanjo odzivamo. Pomembna in bistvena sprememba, ki jo prinaša Zakon o duševnem zdravju, je zagovorništvo in pravica do zastopnika, ki se pojavlja tam, kjer je najbolj potreben - v kriznem stanju in pri prisilni hospitalizaciji. Zastopnik deluje izključno v korist in za zaščito pravic, svoboščin in interes ljudi, ki bodo v obravnavi.
Ključne besede: Ključne besede: duševna motnja, sprejem pacienta, zdravstvena nega, komunikacija v zdravstveni negi, strokovni tim, pacientove pravice, zakon o duševnem zdravju.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 4191; Prenosov: 750
.pdf Celotno besedilo (834,56 KB)

3.
KDAJ POSTANE ZDRAVNIŠKO ZDRAVLJENJE PREDMET KAZENSKOPRAVNE GRAJE?
Igor Weindorfer, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: Narava zdravniškega dela je taka, da se zdravniki pogosto znajdejo v situaciji, kjer so sekunde odločilnega pomena in mora biti reakcija ukrepanja hitra, učinkovita, zdravljenje pa kakovostno, z največjo mero znanja, usposobljenosti, etičnosti in znanstvenosti. Naloga pravne in medicinske veje je zavarovanje in zaščita zdravja posameznika. Ko se navedeni panogi križata, pride do stičišča med medicino in pravom. Prav zaradi stične točke morajo zdravniki pri svojem delu spoštovati zdravstveno zakonodajo, ki pacientu pripisuje pravice, pri tem pa svoje delo opraviti v skladu z dolžnostjo in profesionalnostjo. V primeru, ko pride do nasprotij in neskladij pri zdravljenju, vstopi v ospredje institut kazenske in ali civilne odgovornosti zdravnika, ki poskuša »zabrisati« nastalo škodo, vendar pa nobena zakonodaja ne more izsiliti poklicne predanosti, plemenitosti, osebnih lastnosti in humanosti zdravnikov pri svojem delu. V začetnem delu magistrskega dela bom pregledal pomembnejšo slovensko in mednarodno zdravstveno zakonodajo iz katere se črpajo pravice in dolžnosti pacienta na eni in pravice in dolžnosti zdravnika na drugi strani. Nato bom podrobneje predstavil zdravstvene institute, kot so ugovor vesti, obrezovanje moških, evtanazija, umetna prekinitev nosečnosti ter posledične poškodbe na zarodku, nedovoljene eksplantacije in kdaj v navedenih primerih nastopi kazenskopravna odgovornost zdravnikov. Nadalje bom preko medijsko razvpitega primera »Nekrep«, ki se vodi pred mariborskim Okrožnim sodiščem, ovekovečil malomarno zdravljenje zdravnika. Zaključek raziskovanja bom posvetil delu izvedencev medicinske stroke, ki so s svojimi mnenji sodiščem v pomoč pri presoji odškodninske ali kazenske odgovornosti v primeru, ko gre za zdravnika v vlogi (ob)toženca.
Ključne besede: kazensko pravo, zdravniška odgovornost, malomarno zdravljenje zdravnika, zapleti v medicini, evtanazija, ugovor vesti, obrezovanje moških, opustitev zdravniške pomoči, eksplantacija, pravice in dolžnosti zdravnika in pacienta
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2183; Prenosov: 651
.pdf Celotno besedilo (729,88 KB)

4.
DOSTOJANSTVO BOLNIKA OB KONCU ŽIVLJENJA: PRAVNI VIDIKI IN ETIČNE DILEME
Klavdija Ham Kacin, 2012, magistrsko delo

Opis: Medicinske sestre imajo pomembno nalogo za ohranjanje dostojanstva pri pacientih v zadnjih dneh življenja in za njihovo dostojanstveno smrt. Za ohranjanje dostojanstva neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta naj bi zdravstvena nega zajemala širok spekter aktivnosti, ki vplivajo na odpravo ali zmanjšanje dejavnikov, ki lahko zmanjšajo pacientov občutek dostojanstva. Za uspešno ohranjanje dostojanstva je pomembno dobro poznavanje pravnih vidikov, pravic pacientov v zadnjem obdobju življenja in etičnih načel za oskrbo neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta. Medicinske sestre se pri zdravstveni negi neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta pogosto srečajo z različnimi etičnimi dilemami, saj se v tem obdobju srečamo s pomembnimi vprašanji, kot so kvaliteta življenja, pravica do smrti ipd. Namen magistrskega dela je predstaviti spoštovanje bolnikovega dostojanstva in etične dileme medicinskih sester ob koncu življenja pacienta ter pravice pacientov v zadnjem obdobju življenja. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 121 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala pa je na štirih klinikah in desetih kliničnih oddelkih Kirurške in Interne klinike v Univerzitetnem kliničnem centru. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre delno ali slabo poznajo pravice neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta. Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je pri zdravstveni negi neozdravljivo bolnega in umirajočega pacienta dobro upoštevan. Pravice, ki so opredeljene z ZPacP, so delno upoštevane. Medicinske sestre se pri svojem delu srečujejo z različnimi etičnimi dilemami. Najvišje ocenjena je etična dilema, da navodilo »ne oživljati« sprejme in odredi izključno zdravnik. Zaposleni v zdravstveni negi ohranjajo dostojanstvo pacienta v zadnjih dneh življenja na več načinov, najpogosteje pa s tem, da skrbijo za lajšanje bolečin in drugih fizioloških težav. Statistično značilne razlike v poznavanju pravic neozdravljivo bolnega in umirajočega bolnika glede na doseženo stopnjo izobrazbe medicinskih sester nismo ugotovili. Statistično pomembne razlike glede na delovno dobo so prisotne v primeru etičnih dilem številka 7, 9, 10, 15, 16, 19 in 20. Sklep: Pravice pacientov v zadnjem obdobju življenja so lahko spoštovane in upoštevane le, če jih zdravstveni delavci in pacienti dobro poznajo. Te pravice medicinske sestre slabo poznajo, zato bi bila nujna dodatna izobraževanja s področja zakonodaje in etike. Raziskava kaže, da pacienti niso dovolj informirani. Nujno bi bilo uvesti ukrepe za boljše informiranje pacienta in svojcev. Kar pogosto se dogaja, da se medicinske sestre soočajo z etičnimi dilemami, zato bi bilo potrebno uvesti strokovno pomoč pri etičnih in pravnih dilemah. Kvalitetnejšo zdravstveno nego in več dostojanstva bi lahko zagotavljali pacientom v zadnjih dneh življenja, če bi se izboljšali pogoji dela v zdravstveni negi in bolnišnicah.
Ključne besede: dostojanstvo pacienta, etika v zdravstveni negi, etične dileme, zdravstvena nega umirajočega pacienta, pravice pacientov.
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 3755; Prenosov: 1063
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

5.
AVTONOMIJA PACIENTA
Tiso Cvetković, 2014, diplomsko delo

Opis: Diploma govori o avtonomiji pacienta. Opisane so temeljne pravice pacienta in primerjava z drugimi državami.
Ključne besede: avtonomija pacienta, samoodločanje, pojasnilna dolžnost, pravice pacienta
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1433; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (429,37 KB)

6.
DOLOČANJE PACIENTOVE NAJVEČJE ZDRAVSTVENE KORISTI S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI PO SLOVENSKEM IN ANGLEŠKEM PRAVU
Jana Balažič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med določanjem pacientove največje (zdravstvene) koristi po slovenskem in angleškem pravu, s posebnim poudarkom na vnaprej izraženi volji pacienta. Sodobni zakoni s področja pacientovih pravic vse bolj poudarjajo aktivno vlogo pacienta in ga tako predstavljajo kot partnerja pri njegovi zdravstveni obravnavi. Dokler je pacient sposoben sprejemati odločitve v svojo korist, je njegova odločitev glede predlaganega zdravstvenega posega za zdravnike zavezujoča, kljub temu, da morda menijo, da ni v njegovo najboljšo korist. V imenu pacientov, ki pa zaradi določenega zdravstvenega stanja ne morejo sprejemati odločitev v svojem nadaljnjem zdravljenju, odločitev sprejme nekdo drug. Vse odločitve morajo biti sprejete v pacientovi največji (zdravstveni) koristi, upoštevane morajo biti tudi njegove želje in stališča, ki jih je izjavil v preteklosti. Predpisana je tudi vključitev svojcev pacienta, da se skupaj oblikuje najboljša odločitev. Kakšno težo dejansko nosijo pretekle želje, prepričanja in vrednote pacienta, v imenu katerega se sprejema odločitev? Če pacient ni predhodno pripravil izjave vnaprej izražene volje, ki zadosti vsem zakonskim pogojem za veljavnost, je ovrednotenje takih neuradnih želja pacienta v rokah odločevalca – v Sloveniji zdravniškega tima na čelu z odgovornim zdravnikom, v Angliji in Walesu pa sodišča. V Sloveniji ima primarno vlogo pri oblikovanju odločitev zdravnik, saj ta tudi predlaga končno odločitev, ki je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta. Angleška sodna praksa je šla korak dlje, saj je postavila jasen standard, da to, kar je v najboljšem zdravstvenem interesu pacienta, ni nujno tudi v njegovem najboljšem interesu. Najboljši interesi posameznega pacienta morajo tako poleg zdravstvenih interesov ali okoliščin vključevati tudi čustvene in socialne interese, ter vse druge, ki bi lahko bili pomembni za njegovo dobrobit. Širša interpretacija angleških najboljših interesov bi lahko koristila tudi odločevalcem v Sloveniji.
Ključne besede: Pacient, pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, avtonomija pacienta, vnaprej izražena volja, soglasje, prekinitev zdravljenja, pacientova največja zdravstvena korist, pacientova največja korist, vpliv preteklih želja in stališč, vključevanje svojcev v proces odločanja.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (585,64 KB)

7.
Varovanje pacientovih osebnih podatkov v čakalnicah
Andrejka Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pacientovih pravic in pravne podlage za varovanje pacientovih osebnih podatkov. Namen raziskave je proučitev varovanja pacientovih osebnih podatkov (imena in priimka) v čakalnicah Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in proučitev mnenja izvajalcev zdravstvene nege, občanov in varuha bolnikovih pravic o zagotavljanju varovanja osebnih podatkov v čakalnicah. Metodologija raziskovanja. V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda analize literature. Viri literature so bili zbrani na podlagi znanstvene in strokovne literature in aktualne zakonodaje. V empiričnem delu je bila uporabljena metoda zbiranja podatkov z anketnimi vprašalniki in intervjujem. V raziskavo je bilo vključenih 195 izvajalcev zdravstvene nege, 150 občanov in varuh bolnikovih pravic. Rezultati so bili statistično obdelani v programu MS Excel, kjer so bile uporabljene metode opisne statistike. Rezultati raziskovanja. Rezultati so pokazali, da se izvajalci zdravstvene nege v čakalnicah v UKC Maribor poslužujejo različnih načinov naslavljanja pacientov. Nimajo navodila za delo, ki bi opredeljevalo, katere organizacijske in tehnične postopke ter ukrepe naj izvajajo v čakalnicah, da bodo varovali pacientov osebni podatek ime in priimek. Rezultati so pokazali tudi, da 64 % anketiranih občanov želi biti iz čakalnice v ambulanto poklicanih po imenu in priimku, 36 % anketiranim občanom je vseeno in le 10 % želi, da se njihov osebni podatek ime in priimek varuje s klicanjem z zaporedno številko. Od 90 % tistih, ki jim varovanje osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah ni pomembno, pa vendarle 2 % ne bi želela, da se osebni podatek razkrije na nekaterih občutljivejših področjih zdravja. Sklep. Izvajalci zdravstvene nege v UKC Maribor dobro poznajo pravice pacientov, nimajo pa konkretnega navodila za delo, ki bi opredeljevalo organizacijske in tehnične postopke, ki omogočajo varovanje pacientovega osebnega podatka imena in priimka v čakalnicah. V večini primerov se odločajo po lastni presoji in kljub temu, da se zavedajo kazenske odgovornosti ob razkritju pacientovih osebnih podatkov, se v večini primerov odločajo za klicanje pacientov v čakalnicah po imenu in priimku. S prisotnostjo v čakalnici oziroma ambulanti določene specialnosti se posredno razkriva domnevno zdravstveno stanje pacienta. Posamezni primeri, ki jih je obravnaval varuh bolnikovih pravic, pokažejo, da obstajajo občutljivejša področja in ta se tudi ujemajo z navedbami občanov v raziskavi. V večini primerov pa pacienti želijo biti poklicani po imenu in priimku, saj klicanje z zaporedno številko doživljajo kot brezoseben odnos zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Osebni podatek, pravice pacientov, varovanje osebnih podatkov, čakalnica, izvajalec zdravstvene nege, občan, nazivanje pacienta.
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 724; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (747,22 KB)

8.
Pravne in etične dileme v paliativni oskrbi
Tanja Hovnik Markota, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Odločanja v paliativni oskrbi ne sprožajo zgolj burnih medijskih reakcij, ampak so tudi nenehen vir pravnih in etičnih dilem zdravstvenega osebja, ki jo izvaja. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini so dobra podlaga za delovanje. Pravna ureditev področja paliativne oskrbe pa je v Sloveniji še vedno površna – ni sistemska, paliativna oskrba ni umeščena v ustrezne pravne dokumente. Namen: Ugotoviti, kakšna sta med zaposlenimi v zdravstveni negi poznavanje in raba zakonodaje in etičnih načel, ki se nanašajo na izvajanje paliativne oskrbe in kako ukrepajo ob prepoznavi etičnih in pravnih dilem pri delu s paliativnimi pacienti. Raziskovalna metodologija: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, instrument za pridobitev podatkov je bil strukturiran anketni vprašalnik z 22 vprašanji. Rezultati so bili statistično ovrednoteni s programoma Microsoft Excel in SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava kaže, da približno polovica udeležencev pozna ukrepe v primeru soočenja s pravnimi in etičnimi dilemami (49,4 %). Glede na izide smo ovrgli tudi predpostavko, da stopnja izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na ukrepanje ob pojavu pravnih in etičnih dilem. Anketirani si želijo sprememb in izpopolnitev pravic pacientov, obravnavanih v paliativni oskrbi (75,6 %), ugotavljajo, da je nujno potrebna tudi sprememba glede doslednosti pri udejanjanju teh pravic v klinični praksi (84,9 %). Nazadnje smo preverjali, ali prihaja do razlik v prepoznavanju etičnih dilem in ukrepanju v primeru le-teh, med zaposlenimi v zdravstveni negi na internističnih in kirurških oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razhajanja so deloma prisotna. Diskusija in zaključek: Raziskava, ki smo jo izvedli, potrjuje in znova opominja na dejstvo, da je paliativna oskrba v Sloveniji pravno še vedno preskopo obravnavana. Kaže se tudi, da so zaposleni v zdravstveni negi nezadostno izobraženi in usposobljeni za izvajanje paliativne oskrbe. Pravne in etične dileme, ki se posledično pojavljajo, predstavljajo veliko breme izvajalcev paliativne oskrbe, škodo pa posledično trpijo pacienti in njihovi svojci.
Ključne besede: paliativa, zakonodaja, pravice pacienta, etična priporočila, zdravstvena nega
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 432; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Varstvo osebnih podatkov v ezdravju
Lara Knapić, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava eZdravje s pravnega vidika, s poudarkom na varovanju osebnih podatkov. Opredeljen je pojem eZdravje ter njegove prednosti in pomanjkljivosti. Glavna tema diplomske naloge je varstvo osebnih podatkov v eZdravju, njegova pravna ureditev na mednarodni in nacionalni ravni, ter pravna ureditev v Evropski uniji (v nadaljevanju EU). Diplomska naloga temelji na Zakonu o varstvu osebnih podatkov, Zakonu o pacientovih pravicah in aktih EU, ki zavezujejo našo državo. Na področju pravne ureditve varstva osebnih podatkov v EU so pomembne predvsem uredbe in direktive, upoštevajo pa se tudi drugi dokumenti institucij EU. Prav tako je potrebno pri varovanju osebnih podatkov spoštovati deklaracije in mednarodne pogodbe. V diplomski nalogi ugotavljam, da vsakodnevno prihaja do nezakonitih in nepooblaščenih vpogledov v zdravstveno dokumentacijo. Osebni podatki o zdravstvenem stanju namreč spadajo med občutljive osebne podatke, zato je še posebej potrebno njihovo varstvo. Prav tako je bistvena seznanitev pacienta z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki je ena izmed njegovih temeljnih pravic. Pomembno področje predstavlja tudi posredovanje osebnih podatkov pacienta, ki je še posebej ogroženo. V primeru kršitev varstva osebnih podatkov ima posameznik na voljo kazenskopravno ali civilnopravno varstvo pri pristojnih organih.
Ključne besede: eZdravje, eHealth, varstvo osebnih podatkov, pacientove pravice, lastništvo podatkov, posredovanje osebnih podatkov pacienta, seznanitev pacienta z njegovo zdravstveno dokumentacijo, kršitve varstva osebnih podatkov
Objavljeno: 23.05.2019; Ogledov: 269; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (695,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici