| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kazensko pravno varstvo pravic delavcev : magistrsko delo
Blažka Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se osredotoča na varovanje pravic delavcev, in sicer na področju kazenskega prava. Ker vedno znova prihaja do kršitev pravic delavcev, se porajajo vprašanja o morebitnih spremembah zakonodaje, ki ščiti njihove interese. Magistrsko delo vsebuje pregled delovnopravne in analizo kazenskopravne zakonodaje (22. poglavje Kazenskega zakonika, v nadaljevanju KZ-1), ki ščiti interese delavcev. Predstavljeno je, kako delovnopravna zakonodaja vpliva na kazensko pravo in katere posamezne pravice delavcev morajo biti kršene, da lahko govorimo o posameznih kaznivih dejanjih iz 22. poglavja KZ-1. Za kršitev temeljnih pravic delavcev (196. člen KZ-1) je potrebno, da nastopi pravna posledica v obliki delavčevega prikrajšanja njegove pravice. Ena izmed takih pravic je na primer pravica do omejenega delovnega časa 40 ur tedensko, kar se lahko podaljša le v določenih dejavnostih ter v določenih primerih. Glede odgovornosti za kazniva dejanja ugotavljam, da pravne osebe lahko odgovarjajo za vsa kazniva dejanja, ki so navedena v poglavju kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost. Da pravna oseba lahko odgovarja, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer formalni in materialni. Pomembno je poudariti, da naklepa fizične osebe ne moremo enačiti z naklepnim ravnanjem pravne osebe. Niti po temeljni jezikovni razlagi ni možno utemeljiti izenačitve, saj terminološko naklepno ravnanje, ki je v povezavi s pravno osebo, ni enako kot naklep fizične osebe. Razlika je prav tako tudi sistematična. Kot ugotavljam v poglavju o sankcijah, se lahko za kršitev temeljnih pravic delavcev izreče zapor od enega meseca do treh let ter stranska denarna kazen, z omilitvijo denarna kazen, lahko pa se izreče tudi pogojna obsodba. V magistrskem delu predvsem ugotavljam, da bi bilo potrebno vzpostaviti bolj prilagodljiv trg dela, ki bi vodil do večje zaposlenosti, kjer bi iskalci zaposlitve lažje in hitreje našli ustrezno zaposlitev, delodajalci pa enostavneje sprejemali odločitve o novem zaposlovanju in odpuščanju. Prispevek magistrske naloge se odraža predvsem kot kritična presoja in analiza obstoječe delovnopravne in kazenskopravne zakonodaje, ki ščiti pravice delavcev. Prav tako so v delu podani smiselni predlogi, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju kršitev obstoječe zakonodaje.
Ključne besede: Odgovornost za kaznivo dejanje, obveznosti delodajalca, prenehanje delovnega razmerja, plačilo za delo, zaposlovanje na črno, šikaniranje na delovnem mestu, sodelovanje delavcev pri upravljanju, kršitev sindikalnih pravic, varnost pri delu, pravice iz socialnega zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2023; Ogledov: 247; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (844,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici