Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga raziskuje koncept pravice založnikov medijskih publikacij in njene posledice v luči krize dobičkonosnosti v konvencionalni založniški industriji. Prav tako preučuje vpliv zbirateljev novic na založniško industrijo. Ker je uveljavitev nove sorodne pravice za založnike medijskih publikacij široko sprejeta kot možna rešitev za krizo v industriji, avtor raziskuje tudi vlogo in delovanje sorodnih pravic v 21. stoletju. Naloga nato kritično analizira glavne argumente, ki podpirajo in nasprotujejo sorodni pravici založnikov medijskih publikacij. Z analizo teh argumentov avtor zaključi, da sorodne pravice niso ustrezna rešitev za krizo, s katero se soočajo založniki medijskih publikacij. Glavni razlog za to je, da pravica ne naslavlja osnovnega problema neproporcionalne tržne prevlade največjih tehnoloških podjetij, kot so Google, Apple itd. V drugem delu naloge avtor preučuje pravico založnikov medijskih publikacij, kot je ta opredeljena v členu 15 Direktive (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in sveta o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES. Avtor poudarja inherentne omejitve pravice založnikov medijskih publikacij in njeno nesposobnost, da doseže glavni cilj reševanja krize v industriji. Poleg tega se naloga osredotoča na specifične določbe člena 15 (kot sta opredelitev pojmov zelo kratkih izvlečkov in ustrezen delež dohodka), ki poudarjajo glavne slabosti direktive in posledice, ki jih je prinesla implementacija direktive v državah članicah EU. Naloga ponuja vpoglede v smiselnost sorodne pravice založnikov medijskih publikacij in učinkovitost pristopa EU pri obvladovanju izzivov, s katerimi se sooča medijska industrija. Ugotovitve osvetljujejo pereče težave, povezane z založniško industrijo, ter prispevajo k trajajočemu razpravljanju o ustrezni ukrepih za podporo in zaščito založnikov tiska v digitalni dobi.
Ključne besede: medijska industrija, zbiratelji novic, založniki medijskih publikacij, medijske publikacije, pravo intelektualne lastnine, sorodne pravice, DSM Direktiva
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 40; Prenosov: 13
Celotno besedilo (809,66 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava institut kmetijske izjeme kot eno izmed vidnejših pridobitev v rastlinski biotehnologiji in v tem pogledu tudi kot pridobitev v pravu intelektualne lastnine. V skladu s to izjemo lahko kmet uporablja rastlinski zaščiten material za uporabo v poljedelstvu. Izjema pa hkrati vključuje tudi dovoljenje, da kmet svoje pridelke iz zaščitenega materiala uporablja za nadaljnje razmnoževanje na svoji kmetiji. Teorija si je na področju instituta kmetijske izjeme enotna, vendarle pa je opaziti velike težave v uporabi pravila v praksi. V magistrskem delu je zato institut kmetijske izjeme analiziran v luči sodnih odločb Sodišča EU. Ker se institut kmetijske izjeme pojavlja tako pri žlahtniteljski pravici kot pri patentu, je v magistrskem delu najprej predstavljeno, kako se pravici med seboj razlikujeta in kakšna je uporaba kmetijske izjeme pri eni in pri drugi pravici. Ugotoviti je, da je ena izmed šibkosti tega instituta sistem nadzora, ki postavlja velik konflikt v razmerju imetnik pravice – kmet, zato je treba vzpostaviti neodvisne organe, ki bi nadzor opravljali. Prav tako se določene težave pojavljajo v zvezi z vsebino in obsegom nadomestila pri kmetijski izjemi, zato je nujen nov ali pa posodobljen izvedbeni predpis, ki bi to uredil. V sklopu analize so predstavljene možnosti izboljšanja instituta kmetijske izjeme. Ugotoviti je, da so predpisi, ki področje urejajo skopo zapisani, zato jih je v celoti treba posodobiti. Prav tako je ugotoviti, da med državami članicami prihaja do razlik v ureditvi tega področja, zato prihaja do različnih interpretacij nekaterih določb. Kljub težavam v praksi pa je glede na aktualnost biotehnologije v svetu optimistično posodobitve instituta glede takšnih pomanjkljivosti pričakovati.
Ključne besede: kmetijska izjema, kmetijski privilegij, rastlinska biotehnologija, patent, žlahtniteljska pravica, pravice intelektualne lastnine, Direktiva 98/44, Uredba 2100/94, Uredba Komisije 1768/95
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1718; Prenosov: 141
Celotno besedilo (881,34 KB)

Opis: Pravo intelektualne lastnine in konkurenčno pravo sta pravna sistema, ki s skupnim ciljem gospodarske učinkovitosti varujeta različne dobrine. Pravo intelektualne lastnine podeljuje izključne pravice stvaritelju za izključno uporabo njegove stvaritve. Konkurenčno pravo s splošno prepovedjo uporabe nelojalnih sredstev skrbi za zagotovitev učinkovite konkurence, tudi s prepovedjo zlorabe prevladujočega položaja. Ker pravice intelektualne lastnine s podelitvijo ekskluzivnosti imetniku omogočajo pridobitev prevladujočega položaja, saj lahko ustvarjajo monopole in monopoli so nezdružljivi z delovanjem učinkovite konkurence, lahko nastane situacija, ko izvrševanje ekskluzivnih pravic intelektualne lastnine predstavlja ravnanje, ki nasprotuje določilom člena 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije in izzove konkurenčnopravno posredovanje. Le-to je problematično, saj posega v samo načelo pogodbene svobode na eni strani in v samo bistvo pravic, ki jih podeljuje pravo intelektualne lastnine, na drugi strani. Imetnik intelektualne lastnine ima pravico druge izključiti od njene uporabe, kar pomeni, da ima tudi pravico odkloniti licenco ali prodajo zaščitenega proizvoda, zato morajo biti pogoji, pod katerimi je taka odklonitev predmet presoje konkurenčnega prava, zelo jasni. Osrednje vprašanje konflikta med intelektualno lastnino in učinkovito konkurenco je, ali se mora odklonitev licence pravice intelektualne lastnine obravnavati enako kot vse ostale primere zavrnitve dobave. Odgovor na to vprašanje seveda ni enostaven in zahteva težavno uravnoteženje interesa popolne izrabe pravice intelektualne lastnine na eni in interesa ohranitve učinkovite konkurence na drugi strani. Če se presoja zgolj v korist prvega interesa, je velika nevarnost, da bodo stroga konkurenčna pravila preprečila investicije in inovacije, kar oslabi gospodarsko konkurenčnost; če pa se bi bili imetniki pravic intelektualne lastnine imuni pred pravili konkurenčnega prava, bi to lahko vodilo do nerazumnih stopenj monopolne moči. Kako se v sodni praksi EU razvija pristop reševanja primerov odklonitve licence pravice intelektualne lastnine, je osrednji predmet te naloge.
Ključne besede: pravo intelektualne lastnine, konkurenčno pravo EU, pravice intelektualne lastnine, teorija bistvene dobrine, odklonitev licence pravice intelektualne lastnine, prisilna licenca, test izjemnih okoliščin, zavrnitev dobave
Objavljeno v DKUM: 22.07.2016; Ogledov: 1862; Prenosov: 214
Celotno besedilo (841,79 KB)

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah za mednarodno prodajo blaga je z 81 državami članicami vodilna konvencija na področju mednarodne prodaje blaga. Vendar pa je tehnološki razvoj začasa njenega obstoja močno napredoval, in postavlja se vprašanje širine njene uporabe. Prodaja programske opreme je le ena izmed kočljivih tem na tem področju. Začasa nastajanja konvencije uporaba programske opreme še ni bila splošno razširjena, dandanes pa si življenja brez nje ne znamo več predstavljati. Žal pa je še vedno sporno, ali se Dunajska konvencija uporablja za tovrstne pogodbe. Ker je sklepanje pogodb o prodaji programske opreme tako številčno, je nedopustno, da ni poenotenega stališča o uporabnem pravu. Zagovorniki stališča, da se konvencija ne more uporabiti za programsko opremo, trdijo, da ta sploh ne ustreza pojmu blaga skladno s konvencijo, saj je neoprijemljiva; vidijo tudi težave v zvezi z izročitvijo v posest. Menijo tudi, da programska oprema ne more biti prodana, pač pa licencirana, ter da Dunajska konvencija ne pokriva tovrstnih pravnih razmerij. Še posebej se jim zdi problematična prodaja programske opreme, izdelane po naročilu, saj naj bi izdelava le-te predstavljala storitev. Skozi raziskavo sem spoznala, da za priznanje statusa blaga programski opremi ni pravnih ali dejanskih ovir. Tudi izročitev programske opreme ne predstavlja problema, saj brez težav prenesemo posest nad izvodom programske opreme, pri čemer lahko kupec izključi od uporabe vse ostale subjekte. Ponavadi se tudi ne pokaže kot problematična izdelava programa po naročilu, saj je skladno z določili konvencije storitev izdelave irelevantna pri določanju narave pogodbe. Dejstvo, da sta stranki imenovali razmerje za licenčno, ne določa njene narave. Kadar bo prišlo do prenosa lastninske pravice na izvodu, bo kljub obstoju pravic intelektualne lastnine nad programom šlo za prodajno pogodbo. Konvencija se bo tudi uporabila kadar bo sicer licenčno razmerje imelo očitne znake prodajne pogodbe.
Ključne besede: Konvencija ZN o pogodbah za mednarodno prodajo blaga, programska oprema, blago, prodajna pogodba, pravice intelektualne lastnine, licenca.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2014; Ogledov: 1438; Prenosov: 139
Celotno besedilo (583,63 KB)

Opis: Ljudska Republika Kitajska se danes uvršča na drugo mesto največjih gospodarstev na svetu in je največja svetovna izvoznica. S svojo vlogo druge največje posojilodajalke na svetu, je še učvrstila svoj položaj na mednarodnem trgu. Tako si danes brez Kitajske ne moremo več predstavljati globalnega trga in svetovnega političnega dogajanja. Hiter vzpon kitajskega gospodarstva pa državi prinaša tako prednosti, kot tudi številne nevarnosti. Kitajska ni le velika svetovna izvoznica, temveč tudi velika uvoznica. Za vstop morajo tuja podjetja prestaviti vsaj del svoje proizvodnje na Kitajsko, ki je največja prejemnica neposrednih tujih investicij na svetu. Čeprav je bil vstop Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo pomemben korak njene integracije v svetovni gospodarski red, se še vedno kažejo izjemni problemi. Če pogledamo z vidika mreže je danes Kitajska največji svetovni »centralni« trgovec, z največjimi povezavami z drugimi glavnimi globalnimi igralci. Ob izbruhu svetovne gospodarske krize se je Kitajska z velikim stimulativnim paketom osredotočila na prestrukturiranje gospodarstva, iz izvozno orientirane rasti na bolj potrošniško osnovano gospodarstvo, in izboljšanje svoje infrastrukture. Kitajska se danes srečuje z izzivom, da tudi v prihodnje zagotovi vzdržljivo rast iz socialnega, gospodarskega, ekološkega in okoljskega vidika.
Ključne besede: Ljudska republika Kitajska, zunanja trgovina, selitev proizvodnje, pravice intelektualne lastnine, svetovna gospodarska ureditev, neposredne tuje investicije, gospodarska rast.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2012; Ogledov: 3127; Prenosov: 229
Celotno besedilo (2,08 MB)