| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DRŽAVLJANSKA VZGOJA IN OTROKOVE PRAVICE
Darja Hrup, Breda Kidrič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava državljansko vzgojo in otrokove pravice. Vzgoja in izobraževanje v predšolskem obdobju dobiva nov pomen za vseživljenjsko učenje in vzgojo za aktivno državljanstvo. Vrtec je otrokov življenjski prostor, kjer se aktivno uči in pridobiva vrednote ter razvija sposobnosti za življenje v medkulturni družbi. V postmoderni družbi se ne pojavlja vprašanje ali bi morala družba zagotoviti ustrezno okolje za spoštovanje drugačnosti, temveč kako to na področju vzgoje in izobraževanja zagotoviti. V zgodnjem otroštvu se postavljajo osnove za uspešno pridobivanje vseh temeljnih spretnosti in veščin, ki jih bo otrok potreboval kasneje v življenju, ter temelj za sobivanje v družbi. Državljanska vzgoja dobiva vse večji pomen v sodobni medkulturni družbi, ki naj bi temeljile na načelu enakih možnosti in pravici posameznika do drugačnosti. Pomembna vloga vrtcev kot institucij in ob tem strokovnih delavcev (vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev) je, da vzgaja otroka za novo, sodobno družbo in pri tem poskrbi, da bo znal pozitivno razmišljati in se vključevati v interakcijo z drugimi, da bo sposoben kritičnega mišljenja in zavračanja stereotipov. Najin namen je predstaviti stališča strokovnih delavcev vrtca do demokratizacije prikritega kurikuluma in ob tem prikazati stališča otrok o možnosti soodločanja v skupini. Vloga odraslega je pri razvijanju znanj, spretnosti, stališč in vrednot pri otroku izredno pomembna, kar se kaže predvsem z uporabo različnih pristopov. Da bo imel otrok dovolj možnosti za soodločanje v skupini, je zelo odvisno od strokovnosti vzgojitelja. Ali se vzgojitelji zavedajo kako pomembno je, da ima otrok to možnost, ali se zavedajo kako vpliva to na otroka v kasnejšem življenju, kadar mu te možnosti ne nudijo. Morda se, morda pa tudi ne!
Ključne besede: KLJUČN BESEDE: otrokove pravice, državljanska vzgoja, družba, stališča strokovnih delavcev, stališča otrok, prikriti kurikulum, uresničevanje otrokovih pravic.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 4082; Prenosov: 998
.pdf Celotno besedilo (457,14 KB)

2.
VARSTVO SINDIKALNIH ZAUPNIKOV IN DELAVSKIH PREDSTAVNIKOV
Maja Frčko, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema Varstvo sindikalnih zaupnikov in delavskih predstavnikov je bila izbrana z namenom predstavitve sedanje slovenske ureditve področja zastopanja interesov in pravic delavcev s strani predstavnikov delavcev s poudarkom na zakonskem varstvu njihovega položaja zaradi opravljanja svojih nalog. V diplomski nalogi sem izhajala predvsem iz potrebe po zaščiti njihovega položaja in pristojnosti na področju zaščite in uveljavljanja delavskih interesov, ki so mnogokrat diametralno nasprotni interesom in željam njihovih delodajalcev. Zaradi navedenega je potrebno zakonsko primerno urediti položaj ter naloge in pristojnosti predstavnikov delavcev, da se omogoči uspešna, učinkovita ter pravočasna zaščita interesov in pravic delavcev v praksi. V Sloveniji je zakonsko urejen t.i. dualni sistem delavskih predstavništev, v okviru katerega zastopata pravice delavcev dve vrsti predstavnikov delavcev, in sicer sindikati oziroma s strani članov sindikatov v podjetjih izvoljeni sindikalni zaupniki, ter mlajša oblika predstavnikov delavcev — neposredno voljeni delavski predstavniki. Bistvene razlike med obema vrstama predstavnikov delavcev - poleg različnih načinov volitev oziroma imenovanja obojih — je raven delovanja kot tudi obseg nalog in pristojnosti ter metode njihovega delovanja. Prav zaradi svojih funkcij in pristojnosti, ki jih imajo oboji predstavniki delavskih interesov, je potrebna njihova ustrezna zakonska zaščita, da bi se lahko na ta način omogočila učinkovita zaščita in uveljavitev interesov ter pravic delavcev. V diplomski nalogi se tako nisem omejila le na obseg in način ureditve zakonskega varstva obeh vrst predstavnikov delavcev, temveč tudi na razloge, zaradi katerih je zakonska ureditev njihovega položaja in varstva sploh potrebna, in to so pristojnosti ter pooblastila, ki jih vsako izmed vrst predstavnikov delavcev v okviru zakonov ima. Poleg predstavitve obeh vrst delavskih predstavništev, njihovega razvoja, pristojnosti in nalog ter obsega varstva sem se dotaknila tudi vprašanja, ali in v kolikšni meri je potrebna sprememba obstoječe zakonske ureditve teh dveh vrst predstavništev delavcev. Postavlja se namreč vprašanje, ali je za učinkovito zaščito pravic delavcev res najbolje, da imajo monopol na področju uveljavljanja individualnih in kolektivnih pravic delavcev zgolj sindikati in voljeni delavski predstavniki le obrobno vlogo z dajanjem mnenj in posvetovanjem z delodajalci pri sprejemanju nekaterih njihovih odločitev v podjetjih. Glede na to, da je na mednarodni ravni prav tako urejena z določenimi mednarodnimi akti zaščita predstavnikov delavcev in z ozirom na članstvo RS v Evropski uniji ( EU ), sem predstavila tudi vsebino nekaterih temeljnih mednarodnih dokumentov kot tudi za RS glede ciljev obvezujočih direktiv EU s področja varstva predstavnikov delavcev. Z namenom preučiti morebitne prednosti in pomanjkljivosti našega sistema varstva predstavnikov delavcev pa sem v diplomski nalogi opravila tudi primerjavo njihovega položaja in varstva glede na ureditev tega področja v Nemčiji, v Veliki Britaniji ter v Združenih državah Amerike ( ZDA ).
Ključne besede: sindikat, sindikalni zaupnik, delavski predstavnik, delavec, delodajalec, individualne in kolektivne pravice, zakon, direktiva, konvencija, varstvo predstavnikov delavcev.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4561; Prenosov: 642
.pdf Celotno besedilo (632,40 KB)

3.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5194; Prenosov: 638
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)

4.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERU STEČAJA, LIKVIDACIJE IN PRISILNE PORAVNAVE
Tanja Pregl, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru stečaja, likvidacije in prisilne poravnave po veljavni zakonodaji v Sloveniji. Omenila sem tudi prejšnjo ureditev in napisala nekaj primerov sodne prakse. Prav tako sem predstavila pravice delavcev pri tem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Na koncu pa sem še primerjala ureditev s sosednjo Avstrijo. Diplomska naloga je razdeljena na sedem poglavji. V prvem poglavju je kratek uvod. V drugem poglavju sledi opis pogodbe o zaposlitvi in pravni viri, ki urejajo prenehanje pogodbe o zaposlitvi. V tretjem poglavju je podrobneje opisano prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca in prisilne poravnave. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi veljajo namreč nekatere posebnosti, ki jih ni pri drugih načinih prenehanja. V tem tretjem poglavju so tudi navedene splošne značilnosti o stečaju, prisilni poravnavi in sodni likvidaciji in opisan je sam postopek. Tretje poglavje se bo zaključilo s prejšnjo ureditvijo. V svoji diplomski nalogi sem se tudi posvetila vprašanju kakšne pravice ima delavec pri tem načinu prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Delavci imajo pravico do odpravnine, odpovednega roka in lahko uveljavljajo pravice iz preživninskega sklada, pravice za primer brezposelnosti, pravice po Zakonu o socialni varnosti. V četrtem poglavju sem navedla tudi kakšne terjatve imajo delavci in kako se njihove terjatve obravnavajo v primeru stečaja, likvidacije in prisilne poravnave. Zadnje poglavje je namenjeno opisu avstrijske ureditve. Tudi v tem petem poglavju sem najprej opisala vse načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Seveda je v posebnem poglavju opisan način prenehanja zaradi začetka stečaja, likvidacije in prisilne poravnave. Opisala sem tudi stečaj, likvidacijo in prisilno poravnavo v Avstriji in na koncu opisala pravico do odpravnine.
Ključne besede: • Prenehanje pogodbe o zaposlitvi, • prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi prenehanja delodajalca in prisilne poravnave, • pravice delavcev, • avstrijska ureditev.
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 4594; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (375,79 KB)

5.
PRAVICE DELAVCEV PRI ZAPOSLOVANJU ZA DOLOČEN ČAS
Petra Krivec, 2010, diplomsko delo

Opis: Pogodba o zaposlitvi za določen čas je ena od fleksibilnih oblik zaposlitve, ki je v Sloveniji zelo razširjena. V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske unije imajo zgolj tri države članice višje deleže zaposlitve za določen čas. Namen diplomske naloge je prikazati postopek zaposlitve ter pri tem izpostaviti pravice delavcev. Jedro mojega dela je osredotočeno na pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas. Med delavcem in delodajalcem se praviloma sklepajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas pa lahko sklepamo le na podlagi objektivnih razlogov, ki opravičujejo sklepanje takšnih pogodb. Zakon prav tako določa najdaljše skupno trajanje zaporednih pogodb za določen čas. V diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki urejajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Prav tako so pomembne tudi kolektivne pogodbe, ki lahko vsebujejo ugodnejše določbe kot zakoni. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas sem primerjala s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter ugotovila, da imajo delavci zaposleni za določen čas manj pravic in so v mnogo slabšem položaju kot zaposleni za nedoločen čas. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo pogodbo o zaposlitvi za določen čas, vendar se pravna ureditev te pogodbe precej razlikuje. Obravnavala sem tudi sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: Pogodba o zaposlitvi za določen čas, fleksibilne oblike zaposlitve, pravice delavcev pri zaposlovanju za določen čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, objektivni razlogi, delodajalci, sodna praksa.
Objavljeno: 28.09.2010; Ogledov: 3337; Prenosov: 363
.pdf Celotno besedilo (442,87 KB)

6.
PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA KOT TEMELJNA PRAVICA ČLOVEKA IN DELAVCA
Milan Vuga, 2011, diplomsko delo

Opis: Ideja, da pravica do splošnega izobraževanja pripada vsem slojem prebivalstva in ne samo priviligiranim slojem, vladarjem in plemstvu, se je najprej pojavila v dobi razsvetljenstva, najizraziteje sredi 18. stoletja na francoskih tleh. Njeno mednarodno priznanje in umestitev med sodobne človekove pravice, pa je bilo doseženo šele po drugi svetovni vojni. Po večletni človeški moriji je svetovna demokratična javnost pod okriljem OZN sprejela sodobno "Magno charto libertatum" - Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je bila podlaga za sprejem drugih mednarodnopravno zavezujočih aktov na področju človekovih pravic. Potem, ko je OZN pravico do izobraževanja uvrstila na mednarodni seznam človekovih pravic, so jo kot eno temeljnih, neodtujljivih človekovih pravic, umestile v svoje pravne akte različne regionalne in naddržavne institucije, v svoje ustave tudi sodobne demokratične države. Kot ugotavlja UNESCO v svojih letnih poročilih pa predvsem nerazvite države ne izvajajo sprejetih mednarodnih obvez za materialno in vsebinsko udejanjenje pravice do izobraževanja. V večini teh okolij ni načrtnega razvijanja človekovih, potencialnih in duševnih zmožnosti prebivalstva. Zato so prebivalci teh držav zaradi vsakodnevnih bitk za golo preživetje prisiljeni izobraževanje in usposabljanje, postaviti na zadnje mesto. In še vedno je po več kot petdesetih letih od razglasitve in umestitve izobraževanja med splošno (mednarodno) priznane človekove pravice v nekaterih delih sveta še vedno, poleg gospodarske prisotna tudi izobraževalna in kulturna beda. Izobraževanje v teh okoljih ostaja še vedno privilegij bogatih. Večina gospodarsko razvitih držav je poleg ustavnopravnih določb, sprejela tudi ustrezne druge notranje predpise o uresničevanju pravice do izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, s poudarkom na trajnem ter vseživljenjskem učenju. Slednje je zaradi hitrega tehničnega napredka in globalizacije nujno potrebno za konkuriranje na svetovnih tržiščih. Predvsem gospodarska podjetja in tudi država kot "organizirani servis za državljane"namreč potrebujejo izobražene delavce in javne uslužbence. V naši državi je pravica do izobraževanja in učenja urejena v ustavi, zakonih in podzakonskih predpisih. Država zagotavlja materialne pogoje za prost dostop vseh državljanov do vseh izobraževalnih programov. V te programe se lahko svobodno in brez diskriminatornih omejitev vključi mladina ter zaposlene in brezposelne osebe. Pravice in dolžnosti delavcev ter delodajalcev so določene z delovnopravnimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami s področja gospodarskih dejavnosti in javne uprave, konkretneje pa v individualnih pogodbah o izobraževanju. Za polnopravno uveljavitev in univerzalnost človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, s tem tudi pravice do izobraževanja je pomembno, da je s pravnimi akti predvidena pravna zaščita posameznika, ki jo lahko uveljavlja v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodnimi institucijami.
Ključne besede: človekove pravice, temeljne svoboščine, pravica do izobraževanja, izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje delavcev, pogodba o izobraževanju
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 3883; Prenosov: 470
.pdf Celotno besedilo (716,34 KB)

7.
8.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK
Sonja Neubauer, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi gospodarske krize je stečaj podjetij pogost pojav, zato se velikokrat pojavljajo tudi množična odpuščanja zaposlenih. Mura d.d. je primer stečaja velikega podjetja in odpuščanja velikega števila delavk in delavcev. Upravitelji Murinih družb v stečaju so odpovedali pogodbe o zaposlitvi 2635 zaposlenim. V primeru Mure d.d. v stečaju sta bila uporabljena dva delovnopravna instituta: odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja in odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Prva posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja je, da pogodbe o zaposlitvi odpoveduje upravitelj. ZDR določa, da upravitelj v stečajnem postopku odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno. Stečajna zakonodaja (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka upravitelja pooblašča za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Tako je upravitelj odgovoren tudi za odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odstop od splošne ureditve je tudi v krajšem odpovednem roku 15 dni. Tretja posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja se nanaša na varovane kategorije delavcev. V postopku stečaja ni posebnega varstva teh kategorij pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZDR upravitelju nalaga, da mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev upoštevati tudi pravila za kolektivne odpuste. To pomeni, da mora o nameravanih odpovedih večjemu številu delavcev pisno obvestiti sindikat in Zavod RS za zaposlovanje. Poleg posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, mora upravitelj upoštevati tudi vsa splošna pravila odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Da se zagotovi varstvo delavca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima delavec pravice in možnosti, ki jih lahko uveljavi. Delavec, potem ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi začetka stečaja nad delodajalcem, se lahko prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delavci, ki so socialno ogroženi, imajo po Zakonu o socialnem varstvu in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih pravico na Centru za socialno delo zaprositi za pomoč. V primeru stečaja njihovega delodajalca so delavci lahko tudi stečajni upniki, če prijavijo svoje terjatve v stečajno maso v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Vse tiste terjatve delavcev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, so prednostne terjatve in jih ni treba prijavljati v stečajno maso. Med prednostne terjatve spada odpravnina, do katere imajo delavci po ZDR pravico. V primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, delavcem za njihove terjatve, ki jih imajo do delodajalca, jamči Javni jamstveni in preživninski sklad RS. Sklad poskrbi, da so poplačane privilegirane terjatve delavcev, ki jih predvideva ZJPSRS. Naslednja pravica delavca je pravno varstvo pri odpovedi. Če delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, meni, da je odpoved nezakonita, lahko v roku 30 dni zahteva ustrezno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primerih kolektivnih odpustov, tudi v primeru Mure, imajo odpuščeni delavci posebno prednostno pravico do zaposlitve, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. Da bi prikazala pravice delavca kot šibkejše stranke, sem analizirala primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja na primeru stečaja Mure d.d.
Ključne besede: stečaj, odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, varstvo delavcev, pravice delavcev, insolventnost delodajalca, terjatve, stečaj Mure d.d.
Objavljeno: 24.06.2011; Ogledov: 6901; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (700,10 KB)

9.
POLOŽAJ DELAVCEV V PRIMERU INSOLVENTNOSTI PODJETJA
Mateja Platovnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Avtorica z diplomskim delom opredeljuje položaj delavcev v postopkih zaradi insolventnosti. Na začetku se osredotoči na pojem insolventnosti, nato pa nadaljuje z opisom bistvenih značilnosti stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave. Pozornost nameni varstvu terjatev delavcev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. V osrednjem delu diplomskega dela omogoči vpogled na položaj prednostnih terjatev, prijavo terjatev, na odpoved pogodbe o zaposlitvi v primerjavi s stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave ter na pravice delavcev. Avtorica predstavi obravnavano tematiko tudi z vidika kanadske zvezne zakonodaje. V okviru slednje se osredotoči na položaj upnikov v stečajnem postopku in dolžniškem predlogu. Pozornost nameni tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in Programu za zaščito plač delavcev.
Ključne besede: insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, varstvo terjatev delavcev, pravice delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 2599; Prenosov: 334
.pdf Celotno besedilo (465,83 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici