Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga obravnava problematiko pravne ureditve varstva živali pred mučenjem v Sloveniji. Najprej so skozi kratek zgodovinski pregled predstavljena stališča ter pravni pogledi na živali, pri čemer je prikazan postopen prehod od antropocentrizma k ekocentrizmu. Namen je opozoriti na položaj živali, ki je mnogokrat slab zaradi človekovega odnosa do njih. V okviru teoretičnega dela je predstavljen pravni status živali »sui generis« kot posebej zaščitenega objekta prava. Sledi podrobna predstavitev obstoječe slovenske zakonodaje s področja zaščite živali, pri čemer so izpostavljene njene pomanjkljivosti, zlasti določbe, ki v obliki »izjem« omogočajo trpljenje živali, predvsem zaradi estetskih ali finančnih razlogov. Izpostavljena je tudi situacija nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, ki predstavlja enega najbolj perečih problemov. Našteti in opisani so organi nadzora v Sloveniji, kjer imajo največji interes za dobrobit živali razna društva za zaščito živali, a žal brez kakršnihkoli zakonskih pooblastil. Predstavljeni so najbolj odmevni primeri mučenja živali pri nas ter epilog katerega so prejeli, med njimi tudi primer za katerega je bila na našem ozemlju izrečena prva zaporna kazen. Na podlagi primerjalnopravne analize pravnih ureditev v državah z visoko stopnjo zaščite živali, se predlagajo najbolj primerne in učinkovite rešitve za izboljšanje slovenske ureditve s področja zaščite živali pred mučenjem. Med evropskimi državami na področju zaščite živali prednjačijo Avstrija, Švica in Švedska, med ameriškimi zveznimi državami pa Maine, Illinois in Oregon, pri čemer so izpostavljene predvsem spremembe, katere so sprejeli v smeri dobrobiti živali in katere bi lahko prenesli tudi v slovenski pravni sistem. Predlaga se podelitev pravic živalim v ustavi, uvedba posebnega organa za nadzor nad izvajanjem določb Zakona o zaščiti živali v obliki t.i. »živalske policije« (ang. animal police). Nazadnje so obravnavane sankcije, kjer se predlagajo višje denarne in zaporne kazni, predvsem pa so predstavljeni razlogi za nujnost uvedbe dveh novih sankcij, ki jih naš pravni sistem v primeru kaznivega dejanja mučenja živali še ne pozna, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja.
Ključne besede: pravice živali, pravni položaj živali, kaznivo dejanje mučenja živali, zaščita živali, dobrobit živali, živalska policija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2022; Ogledov: 1236; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,06 MB)

Opis: Diplomsko delo je študija Živalske policije v Sloveniji; raziskovanje njene pozicije v zbiru vladnih in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pravic živali, preučitev njenih pristojnosti in nalog, načina dela in organiziranosti ter nenazadnje njenega sodelovanja z ostalimi v zbiru omenjenih. Živalska policija deluje od leta 2013, pri čemer je v letošnjem letu prešla izpod okrilja Združenja Varnih hiš Nova Slovenije, pod okrilje Združenja za varstvo pravic živali, katerega predsednik je istoimenovani predsednik Živalske policije, Aldo-Goran Ninovski. Kljub temu, da Živalska policija nima nikakršnih pooblastil, pa je to pri njenem delovanju ne ovira, saj zaradi natančnega poznavanja zakonodaje in primernega pristopa, tako do kršiteljev, kot do dotičnih oseb v organizacijah in ustanovah, s katerimi sodelujejo, dobro, povsem zadovoljivo kljubuje mučiteljem živali, zato so pomisleki glede potrebe po ustanovitvi oddelka oziroma posebne enote v Policiji, ki bi se ukvarjala le s primeri mučenja živali, nekako odveč. Namreč, problem ni v pooblastilih, ki jih Živalska policija sploh nima, temveč v zakonodaji. Slednja namreč ni v koraku s časom in pravice živali ne varuje v zadostni meri. Problem se izraža pri nizkih zagroženih kaznih, ki niti nimajo pravega ustrahovalnega, preventivnega učinka. Tudi kar zadeva intrinzične vrednosti, torej vrednosti bitja samega po sebi, je živali v slovenski zakonodaji nimajo, oziroma se ta kaže zelo pomanjkljivo. Slednje so namreč v večini primerov obravnavane kot lastnina in v primeru mučenja kot poškodovanje ali dokončno uničenje le-te. Poudarek pa bi moral biti ravno v prizadejanih bolečinah in morebitnem uničenju življenja živali. Zato bi bil korak v pravi smeri storjen, če bi se spremenili zakoni, ki dotičejo varstvo pravic živali v Sloveniji. Predpogoj temu pa je nekako sprememba miselnosti ljudi in zavedanja vrednosti slehernega živega bitja, posledično pa pritisk in zahteve po spremembi zakonodaje s tega področja. Nenazadnje pa bi sprememba v miselnosti botrovala tudi k doslednejšemu prijavljanju mučenja živali, saj bi višji moralni standardi človeku ne dopuščali brezbrižnosti. Na spremembo miselnosti in na pogled na varstvo pravic živali pa skuša vplivati tudi Živalska policija s svojimi preventivnimi nalogami, kot so informiranje in izobraževanje ljudi v različnih ustanovah, tudi v vrtcih in šolah, saj je nenazadnje potrebno vzbuditi čut za živali že pri najmlajših.
Ključne besede: živali, pravice živali, mučenje živali, zaščita živali, živalska policija, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.11.2016; Ogledov: 3339; Prenosov: 182
Celotno besedilo (941,82 KB)

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri je razširjeno vegetarijanstvo med učitelji prve triade, kakšen je učiteljev odnos do živali, zakaj se, če se, odločajo za živali v razredu, kako se učitelji soočajo s predsodki do živali, kakšen je učiteljev odnos do vseh živih bitij in kakšne so vrednote učiteljev. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 200 učiteljev, v starosti od manj kot 30 do več kot 50 let, s pomočjo anketnega vprašalnika. Ugotovitve raziskave kažejo, da je večina anketiranih učiteljev vsejedcev, število vegetarijancev, veganov in presnojedcev, pa ni zanemarljivo majhno. Pri nekaterih odgovorih je prišlo do razhajanj in ravno način prehranjevanja, pri nekaterih odgovorih, vpliva na mnenje, ki so ga učitelji podali. Z raziskavo se je tudi pokazalo, da ne glede na to, kakšen je učiteljev način prehranjevanja, se ne dopušča grdega ravnanja z živalmi in naravo. Učitelji se zavedajo, da so učencem zgled in kot takšni skušajo najbolj pravilno ravnati v vsakodnevnih situacijah. Čeprav se diplomsko delo usmerja predvsem v pravice živali in vegetarijanstvo, je tematika predstavljena iz različnih zornih kotov zaradi boljšega ujemanja pomembnosti obravnavane teme.
Ključne besede: učitelj, vegetarijanstvo, pravice živali, odnos do živali, živali v razredu, vpliv živali na ljudi
Objavljeno v DKUM: 07.06.2016; Ogledov: 1429; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: V diplomskem delu je obravnavana slovenska pravna ureditev varstva živali pred mučenjem, pri čemer je poudarek na analiziranju rešitev, ki bi to ureditev lahko izboljšale. Najprej je predstavljen sam pravni položaja živali, kot ga opredeljujejo teoretiki ter stanje na področju pozitivnopravnega priznavanja pravic živali (tj. lastnosti omejenega ali pasivnega pravnega subjekta z določenimi upravičenji, ne pa obveznostmi) v Sloveniji in tujini. Avtorica ugotavlja, da je moralne in teoretične podlage sistema živalskih pravic še potrebno utrditi, da bi ga lahko celovito izgradili ter naredili vzdržnega, do takrat pa je potrebno še naprej izpopolnjevati sistem zaščite živali. Sledi predstavitev obstoječega slovenskega sistema pravne zaščite živali pred mučenjem, pri čemer avtorica opozarja na njegove pomanjkljivosti, in sicer zlasti na nejasnosti pri opredeljevanju posameznih prepovedanih oblik mučenja, na potrebo po zakonski prepovedi nekaterih novih oblik povzročanja trpljenja živalim ter po drugi strani na neumestnost določb, ki dopuščajo trpljenje živali za doseganje tako neprimernih in nevrednih ciljev kot sta estetika ali prihranek denarja. Posebej izpostavlja trenutno najbolj aktualno in perečo problematiko izvršljivosti slovenske zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem, kjer so spremembe najnujnejše. Avtorica nadalje analizira ureditev varstva živali pred mučenjem v nekaterih drugih državah ter identificira najboljše primerjalnopravne rešitve. Na tej podlagi podaja teze ter predloge za spremembe slovenske zakonodaje na tem področju. V tej zvezi med drugim predlaga uvedbo kazenskopravnega sankcioniranja mučenja živali iz malomarnosti ter odgovornosti skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja vsaj za prekršek mučenja živali. Podrobno se posveti pripravi najustreznejših predlogov rešitev za izboljšanje nadzorstva nad izvajanjem zakonodaje o varstvu živali pred mučenjem in v tem okviru možnostim uvedbe t.i. »živalske policije« (animal police), kot jo poznajo v tujini, tudi pri nas. Pri tem pride do sklepa, da bi bilo najbolje, da bi se takšna organizacija, namenjena izključno opravljanju nadzora nad izvajanjem zakonodaje o zaščiti živali, organizirala v okviru državne uprave. Namesto ustanovitve novega organa v sestavi ministrstva, pristojnega za veterinarstvo predlaga reorganizacijo že obstoječih organov znotraj VURS ter ustanovitev zavetišč v njihovem okviru oziroma vzpostavitev tesnega sodelovanja z obstoječimi zavetišči. Po njeni zamisli bi znotraj takšne organizacije nadzorstvo samostojno ali skupaj z uradnimi veterinarji opravljali uniformirani »uradni nadzorniki za zaščito živali«, kot je poimenovala osebe, ki bi za opravljanje tovrstnega dela morale izpolnjevati milejše pogoje kot uradni veterinarji. Tem bi poleg obstoječih pravic in dolžnosti podelila nekatera nova pooblastila. Na koncu je predmet razprave kaznovalna politika. V tej zvezi avtorica opozarja na potrebo po zvišanju obstoječih sankcij za prekrške mučenja živali, ki so nezadostne in tudi primerjalno med najnižjimi ter zato ne morejo delovati preventivno. Predlaga še uvedbo dveh novih sankcij, tj. sankcijo prepovedi imetništva živali ter sankcijo psihološkega svetovanja za kaznivo dejanje mučenja živali tudi poleg izrečene denarne ali zaporne kazni.
Ključne besede: pravice živali, varuh pravic živali, mučenje živali, društva s področja zaščite živali, zavetišča za živali, mučenje živali iz malomarnosti, odgovornost skrbnika živali za dovolitev mučenja oz. opustitev ukrepov za preprečitev mučenja, živalska policija, prepoved imetništva živali, psihološko svetovanje.
Objavljeno v DKUM: 20.04.2010; Ogledov: 8994; Prenosov: 1241
Celotno besedilo (574,96 KB)