Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: promet, železniški promet, železniško pravo, pravni odnosi, obveznosti, odgovornosti, pravice
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2064; Prenosov: 0

Ključne besede: mednarodna trgovina, GATT, mednarodna menjava, WTO, trgovinske pogodbe, gospodarske pogodbe, mednarodni sporazumi, članstvo, prehrana, empirične raziskave, pravice, ekonomski razvoj, internacionalizacija, korporacije, mednarodne organizacije, delovanje, mednarodno poslovanje, mednarodni ekonomski odnosi, zunanjetrgovinsko poslovanje, mednarodno ekonomsko sodelovanje, zaščita
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1731; Prenosov: 95
Celotno besedilo (554,18 KB)

Ključne besede: WTO, politika okolja, svetovna trgovina, liberalizacija, globalizacija, mednarodni sporazumi, mednarodni ekonomski odnosi, mednarodno ekonomsko sodelovanje, carine, varstvo okolja, konflikti, ZDA, internacionalizacija, gospodarstvo, Vzhod-Zahod, prenos podatkov, avtorske pravice, industrijska lastnina
Objavljeno: 28.09.2007; Ogledov: 1485; Prenosov: 118
Celotno besedilo (565,31 KB)

Opis: Spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih na področju javne politike, predvsem v državah v razvoju, so povzročile ugodne okoliščine za priliv tujih direktnih investicij. Ovire so odpadle in tuji investitorji so se podali na nove osvajalne pohode – pojavilo se je obdobje tuje privatizacije. Tuje investicijsko okolje je zelo konkurenčno predvsem pa neznano okolje. Investitor v tuji državi kot tujec nima določenih pravic ali jih ima le v omejenem obsegu. In tu nastopijo BIS-i. BIS-i so se zaradi množične uporabe precej razvili. To je povzročilo potrebo po njihovi temeljitejši analizi, saj lahko neustrezno sestavljen sporazum naredi več škode kot koristi. Določbe povprečnega BIS-a delimo na: materialne zaščite (pravice), procesne pravice in kar je najpomembnejše z vidika samega investitorja mehanizem za reševanje sporov. Mehanizem za reševanje sporov zajema dve vrsti arbitraže: investitor-država in država-država arbitražo. Za investitorja je pomembna prva, saj ima investitor možnost neposrednega zahtevka in lahko sam nastopa kot stranka in se bori za svoje pravice. V drugem primeru pa je bil odvisen od političnih in gospodarskih teženj domače države in je zato nemalokrat ostal prevaran brez ustrezne zaščite in varstva. Vendar še tako dobro premišljen in sestavljen BIS ne nudi gotovosti. V praksi se je pokazala velika negotovost in nedoslednost pri razlagi in s tem tudi uporabi samega BIS-a. V pravni praksi pa arbitražne odločbe nimajo precedenčne vrednosti, kar še dodatno zmanjšuje njihovo predvidljivost. Zaradi spremembe pomena mednarodnih investicij oziroma njenega močnega povečanja so posledice vidne tudi na drugih področjih. Tako so investicije dobile svojo arbitražo (ICSID) in tudi mednarodni sporazumi o investicijah so dobili svojo osebnost in razvili sebi lastne značilnosti in s tem pripomogli k varstvu in varnosti tujim investitorjem in tujim direktnim investicijam. Vpliv spremembe je moč zaznati tudi v nacionalnih zakonodajah, kjer so države množično spreminjale svoje dosedanje investicijske zakone in jih tako ustrezno uskladile z mednarodnim investicijskim pravom in tako storile naslednji korak k poenotenju investicijskega prava na splošno. Pomembno je poudariti, da so investicije v zadnjih 15 letih (od začetka 1990-tih), tako pridobile na pomenu, da je razvoj arbitraže in sporazumov povezan z njimi vse hitrejši in pomembnejši iz dneva v dan. V določenem trenutku, pa je to medsebojno učinkovanje sporazum – investicije, tako tesno, da je težko ločiti ali so sporazumi tisti, ki vplivajo na povečanje tokov investicij, ali pa je povečano število tokov investicij tisto, kar pogojuje sklepanje vedno večjega števila sporazumov.
Ključne besede: bilateralni investicijski sporazum, BIS arbitraža, investitor-država arbitraža, materialne pravice, direktne tuje investicije.
Objavljeno: 30.06.2010; Ogledov: 1397; Prenosov: 154
Celotno besedilo (523,33 KB)

Opis: V današnji sodobni in demokratični Sloveniji je vzgoja otrok drugačna, kot je bila v preteklosti, saj imajo otroci vse več pravic in vse manj dolžnosti. Prav to smo v pričujočem diplomskem delu želeli podkrepiti s študijo relavantne literature v teoretičnem delu in z empirično raziskavo med učenci 3., 5., 7. in 9. razreda (n = 154) mestne in primestne šole. Ugotovili smo, da v obstoječi literaturi obstajajo vrzeli pri dolžnostih, kar se je tudi potrdilo v empirični raziskavi.
Ključne besede: otrok, vzgoja, pravice, dolžnosti
Objavljeno: 20.03.2009; Ogledov: 4946; Prenosov: 605
Celotno besedilo (2,27 MB)