| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja (legalizacije) : magistrsko delo
Nik Fanedl, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica graditi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in v postopkih legalizacije je urejena enako, bistvena razlika v veljavni ureditvi je le v primeru legalizacije objekta daljšega obstoja, kjer se ne preverja pravice graditi za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Do sprejetja Gradbenega zakona na področju legalizacije ni bilo nikakršnega razvoja, zato se tudi pravica graditi v okviru postopkov legalizacije ni mogla razvijati. Z razvojem institutov legalizacije se bo razvijala tudi pravica graditi, vendar počasneje, ker nadaljnji razvoj pomeni omejevanje lastninske pravice. Dejstvo je, da so nelegalne gradnje v Sloveniji pogoste, razlog za mnoge je tudi nemožost izkazati pravico graditi, predvsem za gradnjo priključkov na javno infrastrukturo. Zaradi navedenega je potrebno tako pri razvoju legalizacije kot pri razvoju pravice graditi tehtati med statusom legalnih in nelegalnih objektov ter med zasebnim interesom čim manjših posegov in motenj na zemljiščih (lastnini) ter javnim interesom širjenja komunalne infrastrukture ter zaračunavanja dajatev. Pri tem bo potrebno paziti, da se ne bo bolj izplačalo graditi brez gradbenega dovoljenja in da se bo kršitve ustrezno sankcioniralo. Del razvoja obeh institutov ter celotne področne zakonodaje pa mora predstavljati tudi opismenjevanje prebivalstva z vidika namena in pomena gradbene ter prostorske zakonodaje.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, dokazilo o pravici graditi, nelegalna gradnja, objekt daljšega obstoja, soglasje solastnikov, priključki na javno infrastrukturo
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 1282; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Izkazovanje dokazil o pravici graditi
Tomaž Blažeka, 2016, diplomsko delo

Opis: V našem pravnem redu gradnja ni prepuščena posameznikom, saj gre za področje, ki je regulirano, zlasti z namenom zaščite javnega interesa. Temeljni pogoj graditve objektov je pravnomočno gradbeno dovoljenje. postopek izdaje gradbenega dovoljenja je upravni postopek, za začetek tega postopka je potrebna investitorjeva zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, vsebino zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pa natančno opredeljuje zakonodaja: inter alia morata biti zahtevi priložena najmanj dva izvoda projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in dokazilo o pravici graditi, če ta pravica še ni vpisana v zemljiško knjigo. a še ni vpisana v zemljiško knjigo. Dokazilo o pravici graditi je dokazilo o lastninski ali drugi stvarni pravici ali o kateri drugi pravici, na podlagi katere lahko investitor na določenem zemljišču oziroma objektu izvaja gradnjo. Prva med relevantnimi pravicami je lastninska pravica, in sicer kot izključna lastninska pravica, prva tako pa so relevantne vse pojavne oblike lastninske pravice, kot so solastnina, skupna lastnina in etažna lastnina. Med druge stvarne pravice spadajo služnostna pravica in stavbna pravica. Med druge pravice spadajo naslednje obligacijske pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo: najemna oziroma zakupna pogodba in posebna pravica uporabe javnega dobra. Dokazila s katerimi se dokazuje ustrezna pravica so izpisek iz zemljiške knjige, notarsko overjena pogodba z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne oziroma obligacijske pravice na določeni nepremičnini v zemljiško knjigo, upravna ali sodna odločba ali druga listina, za katero poseben zakon določa, da se šteje za dokazilo o pravici graditi. Dokazilo o pravici graditi je relevantno samo pri izdaji gradbenega dovoljenja, slednje pa se izdaja z namenom graditve objektov. Pri graditvi objektov imajo nepogrešljivo vlogo svetovalni inženirji, katerih glavna naloga je, da pomagajo naročniku pri uresničitvi podjema, ki se ga je nameraval uresničiti. Njihova nepogrešljiva vloga izhaja iz dejstva, da naročnik sam nima zadostnega znanja za realizacijo podjema, svetovalni inženirji, organizirani v svetovalnih družbah pa ga imajo, ravno njihovo znanje je razlog za njihovo angažiranje.
Ključne besede: pravica graditi, dokazilo o pravici graditi, lastninska pravica, služnost, stavbna pravica, posebna pravica uporabe javnega dobra, inženiring, svetovalni inženiring, gradbena pogodba, projektantska pogodba
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 7440; Prenosov: 982
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Pravna regulativa sistemskega operaterja pri sklepanju služnosti za potrebe gradnje prenosnega omrežja
Ksenija Matičič, 2016, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, povečana raznovrstna uporabnost električne energije, zahteva v energetski infrastrukturi nove investicije. Vemo, da se električne energije ne da uskladiščiti in jo kasneje uporabljati. Večkrat slišimo, da si občani tega planeta, ne predstavljajo življenja brez elektrike. Vse naprave več ali manj potrebujejo za zagon električno energijo, tako v gospodarstvu kot v družbi kot celoti. Energetika dejansko predstavlja eno od najpomembnejših infrastrukturnih dejavnosti. Zaradi vedno večje porabe električne energije in s tem posledično povečanju zanesljivosti preskrbe z njo, je sistemski operater elektroenergetskega omrežja, v skladu s slovensko energetsko zakonodajo, zaupana skrb za načrtovanje, graditev in posodabljanje slovenskega visokonapetostnega prenosnega omrežja. S tem se sistemski operater srečuje s pravno regulativo, katera je vedno bolj obsežna in zahtevna. Pri tem, da je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja za cca. 80 km daljnovod tudi do deset let, je potrebno poudariti, da se uradniki premalo zavedajo, da lahko pride, zaradi zgoraj naštetih dejstev, kaj kmalu do električnega mrka. Sistemski operater mora za vsakega lastnika nepremičnine v koridorju daljnovoda skleniti služnostno pogodbo v javno korist. Služnost v javno korist pomeni omejevanje lastninske pravice. Teh služnostnih pogodb je za 80 km daljnovod približno dva tisoč. In tu je ključni problem sistemskega operaterja pridobiti vse te služnostne pogodbe v javno korist, zaradi še vedno neurejenih zemljiškoknjižnih zadev iz uradnih evidenc.
Ključne besede: sistemski operater, investicija, daljnovod, pravica graditi, služnostna pogodba, služnost v javno korist
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici