| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekateri ustavnopravni vidiki pooblastil Urada za varstvo konkurence
Tomaž Keresteš, Martina Repas, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava skladnost preiskovalnih pooblastil Urada za varstvo konkurence z določbami Ustave Republike Slovenije. Avtorja predvsem analizirata skladnost pooblastil s pravico do nedotakljivosti stanovanja in pravico do komunikacijske zasebnosti. V primeru nedotakljivosti stanovanja na temelju določb EKČP in nemške ustavnosodne prakse zagovarjata stališče, da pojem stanovanja in drugih prostorov lahko zajema tudi poslovne prostore, še posebej, če zanje velja omejen dostop javnosti. Glede pravice do komunikacijske zasebnosti pa opozarjata, da komunikacijska zasebnost zajema tudi zasebno komunikacijo zaposlenega na delovnem mestu in da je zaščita te pravice v Ustavi Republike Slovenije izjemno stroga.
Ključne besede: Slovenija, konkurenca, varstvo konkurence, človekove pravice, ustavne pravice, zasebnost, pravica do zasebnosti
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 270; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (257,15 KB)

2.
Pomen podatkov o elektronskih komunikacijah za kriminalistično preiskavo
Suzana Ipavec, 2018, diplomsko delo

Opis: Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete se policija vedno pogosteje srečuje s storilci, ki pri izvrševanju kaznivih dejanj uporabljajo različne elektronske naprave in medije. Elektronske komunikacije, predvsem svetovni splet in elektronska pošta, se zelo hitro širijo, pri svojih dejanjih pa jih uspešno uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj. Za učinkovito preiskavo je prav zato potrebno vse več znanja na tem področju kot tudi ustrezna tehnična opremljenost organov pregona. Na zakonodajnem področju se stanje v povezavi s proučevano tematiko nenehno spreminja, kajti proces globalizacije in s tem povezan razmah kriminala vedno znova odpirajo vedno nove pojavne oblike in razsežnosti kriminala. Na podlagi tega se spreminjajo tudi pristopi in pristojnosti policistov ter kriminalistov, ki te pojave preiskujejo. Predvsem pa je pomembno, da razvoju tehnologije in načinu izvrševanja kaznivih dejanj sledi tudi zakonodaja in tako omogoči učinkovito preiskavo in pregon kaznivih dejanj. Pomembnost problematike se močno odraža v številnih prvinah, vsebovanih v normativno-pravnih aktih na področju dela pravosodja in policije, tako na evropski kot tudi nacionalni ravni. Slovenska zakonodaja se na področju zasebnih komunikacij bistveno ne razlikuje od zakonodaje v drugih evropskih državah, hkrati pa je sodna praksa glede odreditve prikritih preiskovalnih ukrepov in pridobitve izpisa telekomunikacijskega prometa zelo odvisna od stališča posameznega preiskovalnega sodnika. Običajno ti sledijo predlogu državnega tožilca, v posameznih primerih pa se preiskovalni sodnik odloči predlog zavrniti. Preiskava elektronskih naprav zagotovo pomeni velik poseg v ustavno zagotovljeno pravico posameznika do zasebnosti in prav zato zahteva jasno določenost v zakonu in močno pravno varstvo. Vedno nove razsežnosti in oblike kriminalitete terjajo uvajanje novih rešitev in tehtanje med učinkovitostjo pregona in varovanjem prekomernih posegov v pravice posameznika.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, elektronske komunikacije, prikriti preiskovalni ukrepi, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 04.07.2018; Ogledov: 748; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (976,51 KB)

3.
4.
Prikriti preiskovalni ukrepi in pravica do zasebnosti
Lara Klemenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Pri preiskovanju kaznivih dejanj se preiskovalci soočajo z izzivi kako pridobiti pomembne dokaze. V nekaterih primerih jih ne morejo dobiti pri normalni preiskavi, bodisi, ker so jih osumljenci zabrisali, ali pa niso bili zadostni za obsodbo. V teh primerih se lahko uvedejo prikriti preiskovalni ukrepi, s katerimi policija tajno preiskuje osumljenca, mu sledi, ga slika ali snema, lahko pa celo pripravi navidezni odkup neke snovi. S temi dokazi lahko podprejo že zbrane in tako pripomorejo k aretaciji osumljenca, ki brez teh ukrepov, ne bi bil nikoli pravnomočno obsojen. Za uvedbo take preiskave pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Preiskovalni organi morajo vnaprej predložiti že zbrane dokaze in podati dotične razloge, zakaj utemeljeno sumijo, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ali pa ga pripravlja. To pa se jim dovoli z odredbo za izključno ta primer in izključno za določeno časovno obdobje, ki pa se lahko ob utemeljitvi podaljša. Ob uvedbi tajnih ukrepov pa preiskovalci močno posegajo v posameznikovo pravico do zasebnosti, ki jo ščitita Evropska konvencija o človekovih pravicah in Ustava Republike Slovenije. Ta pravna akta nas varujeta tako pred državno oblastjo, kot tudi pred drugimi osebami, ki bi morebiti posegali v naš osebni prostor. Delu te pravice pa smo se pripravljeni odpovedati v zameno za našo osebno varnost, tako, da opravičimo državnim oblastem vmešavanje v to pravico, vendar le, če s tem ščitijo temeljne pravice drugih ljudi. V kolikor je poseg v našo zasebnost s strani državnih organov protipraven, se lahko obrnemo na varuha človekovih pravic, kasneje pa na Evropsko sodišče za človekove pravice, kjer bodo presodili, če je bil poseg v našo zasebnost v skladu z zakonom. Ob uvedbi preiskave pa mora biti presojena tudi sorazmernost poseganja v našo zasebnost, tako, da za večji poseg preiskovalci potrebujejo močnejše dokaze, kot pa za manjši poseg v zasebnosti posameznika.
Ključne besede: kazniva dejanja, preiskovanje, prikriti preiskovalni ukrepi, predkazenski postopki, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 1955; Prenosov: 423
.pdf Celotno besedilo (866,07 KB)

5.
Posodobitev varstva osebnih podatkov v EU
Brigita Trobentar, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala počasi, od neobstoječe pravice pa vse do pravice z izjemno širokom področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka in razvoja novih storitev, trenutni predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo več temu napredku in s tem ne morejo nuditi zadovoljivih odgovorov na sodobne praktične dileme, posledično pa je s tem ogrožena tudi temeljna pravica do varstva osebnih podatkov vsakega posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Maja 2016 so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo v prihodnje določali status naših osebnih podatkov, pri čemer je potrebno izpostaviti Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, katere namen je varstvo posameznikov in hkrati prost pretok podatkov znotraj EU. Nekatera področja bodo urejena bistveno drugače, kot so bila v dosedanji ureditvi, kar se bo zrcalilo predvsem v praksi - reforma prinaša t.i. pravico do pozabe, pravico do prenosljivosti, obveznost obveščanja o kršitvah in pravila glede obravnave kršitev, ki presegajo meje ene države članice, jasnejšo opredelitev posameznikovega soglasja k obdelavi osebnih podatkov, podrobneje so tudi opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in obdelovalcev. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva tudi nadaljnjo širitev področja uporabe varstva podatkov EU v tretje države. V praksi bo zelo pomembno, kako bodo države članice pristopile k prenašanju novih določb v nacionalno zakonodajo ter katera področja obdelave osebnih podatkov bo posamezna članica še lahko uredila ločeno. Upamo lahko, da bo Slovenija še naprej ohranjala visoko raven varstva osebnih podatkov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, reforma varstva osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pravica posameznika, soglasje posameznika, upravljavec osebnih podatkov, Ščit zasebnosti, pravica do pozabe, pravica do prenosljivosti podatkov.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 1486; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
Hišna preiskava pri odvetniku
Laura Aleš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila enega izmed sodobnih problemov, ki se pojavljajo v sodni praksi – hišna preiskava odvetniške pisarne. Ker je tema zelo obsežna, sem se v svojem diplomskem delu osredotočila le na določene najpomembnejše točke. Ugotovila sem, da sta ustavna in kazensko pravna tematika močno prepleteni. Najprej sem si postavila vprašanje, kaj sploh je zasebnost? Jo je mogoče definirati? Iz literature sem ugotovila, da je zasebnost nekaj subjektivnega, zato je nemogoče podati univerzalno definicijo zasebnosti. V predkazenskem postopku se pogosto izvajajo preiskovalna dejanja, pri katerih pride do izrazitih posegov v posameznikovo zasebnost. Hišna preiskava je ena izmed preiskovalnih dejanj, ki se najpogosteje izvede v predkazenskem postopku in močno poseže v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Odvetniška pisarna je poseben prostor, saj pride v njej do prepleta zasebnosti odvetnika in tudi odvetnikovih strank. Vendar odvetniška pisarna ni nedotakljiv prostor, znotraj katerega bi se lahko odvijala kazniva dejanja. Ustavno sodišče je v odločbi U-I 115/14-28, Up-218/14-45, dne 21.1.2016 prvič opredelilo pojem odvetniške zasebnosti. Z omenjeno odločbo je odločilo, da sta Zakon o kazenskem postopku in Zakon o odvetništvu v nasprotju z Ustavo, kar se tiče hišne preiskave odvetniške pisarne. Do odprave protiustavnosti in do sprejetja novele ZKP-N je v 60. do 63. točki obrazložitve določilo izvajanje hišne preiskave pri odvetnikih.
Ključne besede: Človekove pravice in temeljne svoboščine, zasebnost, pravica do zasebnosti, test legitimnosti, test sorazmernosti, predkazenski postopek, dokazni standardi, neodvisnost odvetništva, hišna preiskava odvetniške pisarne, predlog novele ZKP-N
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 1201; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (552,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Pravica do svobodne izbire osebnega imena
Nina Tepeš, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredotočam na pravico do svobodne izbire osebnega imena, predvsem v primeru spremembe osebnega imena na prošnjo. Zanima me pravna ureditev spremembe osebnega imena, ali naš zakonodajni prostor in pravica do svobodne izbire osebnega imena na tem področju omogočata potencialne kolizije do drugih človekovih pravic. Diplomsko delo temelji na primerjalnopravni analizi zakonske ureditve spremembe osebnega imena. Primerjam italijansko, hrvaško in avstrijsko zakonsko ureditev spremembe osebnega imena s slovensko zakonsko ureditvijo. S pomočjo analize tuje in domače sodne prakse iščem odgovore na raziskovalna vprašanja. Na splošno me zanima, ali je naša zakonodaja v ustrezni meri primerna.
Ključne besede: osebno ime, sprememba osebnega imena, človekove pravice, pravica do svobodne izbire osebnega imena, pravica do zasebnosti
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 527; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
Zasebnost v pametnih mestih
Damjan Fujs, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom »Zasebnost v pametnih mestih« se osredotoča na koncept pametnih mest. Trend ni nastal pred kratkim, ampak se je začel že pred približno desetimi leti. Glede na tehnologijo, ki nam je dostopna in glede na dejstvo, da se vse več ljudi seli iz ruralnega v urbano okolje, je pomembno da združimo ljudi in tehnologijo. Na tak način lahko pripravimo informacije, ki bodo upravljavcem oziroma odločevalcem pomagale pri ustvarjanju urbanih načrtov po meri in željah prebivalcev. Pri vsej tehnologiji in celovitih rešitvah za pametna mesta pa ne smemo pozabiti na zasebnost. Ta je na nek način ogrožena, kar skušamo pokazati v tem diplomskem delu. Da bi bolje razumeli koncept zasebnosti smo v teoretičnem delu podrobneje predstavili pametna mesta kot taka in njihove prednosti v primerjavi s »klasičnimi mesti«. Globalizacija in hiter razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij sta dejavnika, ki sta privedla do novih groženj zasebnosti na eni strani in potrebo po dodatni pravni regulaciji na drugi strani. V ta namen smo na Evropskih tleh dobili novo Uredbo o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo na kratko predstavimo tudi v tem diplomskem delu. V nadaljevanju predstavimo še veliko podatkovje in z njim povezano upravljanje (kdo bo upravljavec podatkov?). Raziskovalni del diplomskega dela predstavlja anketa, v kateri smo ugotavljali, v kolikšni meri ljudje poznajo pametna mesta in kakšen je njihov odnos do zasebnosti. Teoretična dognanja in rezultati naše raziskave nakazujejo na dejstvo, da je koncept pametnih mest na področju Slovenije ljudem še dokaj neznan.
Ključne besede: pametna mesta, informacijsko-komunikacijska tehnologija, zasebnost, pravica do zasebnosti, osebni podatki, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 3328; Prenosov: 724 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

9.
PRAVICA OTROKA DO ZASEBNOSTI
Tamara Bubnjar, 2016, diplomsko delo

Opis: Otroku kot odraslemu človeku pripadajo vse človekove pravice in temeljne svoboščine, zato mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Zaradi otrokove duševne in tudi telesne nezrelosti mu je potrebno nuditi posebno zaščito in skrb, da ne pride do kršitev njegovih pravic.
Ključne besede: otrok, pravica do zasebnosti, otrokove pravice, šola, starši, sodno varstvo, poslovna sposobnost, procesna sposobnost.
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 875; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (304,57 KB)

10.
Zakonitost posegov v zasebnost z vidika Zakona o detektivski dejavnosti
Tjaša Kos, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji in obravnava meje dovoljenih posegov v zasebnost posameznika s strani detektivov. Predmet diplomske naloge je obravnavan z vidika upoštevanja ustavnosti, zakonitosti, dovoljenosti ter upravičenosti posegov v ustavno pravico do zasebnosti. Temeljna pravica posameznika je pravica do zasebnosti, v katero je dovoljen poseg na podlagi Ustave Republike Slovenije, ob upoštevanju vseh pravnih predpisov, ki urejajo to področje. Diplomsko delo obravnava tudi sodno prakso glede (ne)dovoljenih posegov v zasebnost ter prikazuje omejitve in dileme pri samem izvajanju detektivske dejavnosti. Ljudje so se odločili, da bodo odstopili del svojih pravic v zameno za večjo varnost. Kako določiti mejo, kjer ne prihaja do prekoračitve posegov s strani detektivov in se približati ustreznemu razmerju med učinkovitostjo njihovega dela in spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin? Posegi v zasebnost kot upravičenje detektivov na eni strani in sočasno varovanje človekovih pravic, zlasti pravica do zasebnosti, na drugi strani, predstavlja določeno dualnost. Gre za razmerje med varnostjo in svobodo oziroma ustavno pravico naročnika do pridobitve dokazov in ustavno pravico posameznika do zasebnosti. Pravica do zasebnosti se lahko konča samo takrat in tam, kjer kolidira z zakonsko izkazanim močnejšim interesom drugih. Detektivova poglavitna naloga je, da na podlagi pooblastila naročnika izvaja svoja upravičenja in svoje ugotovitve ter dokaze zgolj preda naročniku. Detektivi tako sami ne smejo presojati, kaj je pravilno in kaj ne, v zvezi z uporabo upravičenj pa jim je prepovedano vse, kar v zakonu ni izrecno dovoljeno.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, pravno varstvo, detektivska dejavnost, upravičenja, načelo zakonitosti, zakonske prepovedi detektivov
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 711; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (566,69 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici