SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
STANOVANJSKA POLITIKA V OBČINI CERKNICA
Marjeta Braniselj, 2013, diplomsko delo

Opis: Stanovanjska politika predstavlja način delovanja države v sistemu stanovanjske oskrbe družbe. Pravica do primernega stanovanja je pomemben element socialne varnosti ter dostojanstva posameznika, ki predstavljata temelj človekovih pravic. Že Ustava Republike Slovenije, kot najvišji pravni akt v 78. členu določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Tudi v okviru zakonodaje, s Stanovanjskim zakonom je področje ustrezno normirano. Stanovanjska politika ni le v pristojnosti države, temveč zlasti lokalnih skupnosti, kjer se tudi uresničuje. Na državni ravni je stanovanjska politika malo zastala, kar priča tudi dejstvo, da smo že štiri leta brez nacionalnega stanovanjskega programa, kateri je izhodišče za izvajanje stanovanjske politike države. Kako je na lokalni ravni, bomo videli skozi to diplomsko nalogo, še bolj pa bomo spoznali delovanje stanovanjske politike v občini Cerknica.
Ključne besede: Stanovanjska politika, lokalno področje, občina Cerknica, pravica do primernega stanovanja, Stanovanjski zakon
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 706; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (167,31 KB)

2.
3.
PRAVICA DRŽAVLJANOV EVROPSKE UNIJE DO SOCIALNEGA STANOVANJA V DRUGI DRŽAVI ČLANICI
Teja Todori, 2016, magistrsko delo

Opis: Evropska integracija je od samega začetka svojega obstoja namenjala poseben poudarek pravici do prostega pretoka oseb, kjer gre iskati zametke socialnih pravic državljanov EU. Prosto gibanje oseb je bilo v preteklosti v veliki meri omejeno na delavce in samozaposlene osebe, in zgolj te kategorije oseb so se na področju socialnih pravic lahko zanesle na enako obravnavanje kot nacionalnimi državljani. Z uvedbo evropskega državljanstva se je institut enakega obravnavanja razširil na vse evropske državljane. Sodišče EU je skozi svojo sodno prakso maloštevilčnim in splošnim določbam o dostopu do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah močno razširilo pomen, poudarilo načelo prepovedi diskriminacije ter zarisalo meje nacionalne suverenosti v sferi socialne politike. Države članice so izgubile monopol nad določanjem meril za dostop do nacionalnih socialnih pravic, katerih ne smejo omejevati izključno na svoje državljane in ne zahtevati, da se koristijo izključno na njenem ozemlju. Ob očitkih nekaterih držav članic, da so proti svoji volji izgubile nadzor nad svojim sistemom socialne blaginje, sodna praksa Sodišča EU s tega področja ostaja prežeta z nekonsistentnostmi. Trend naklonjenosti k podeljevanju širokega spektra socialnih pravic tudi ekonomsko neaktivnim državljanom EU se je v zadnjih letih, ob očitkih držav članic o pojavu »socialnega turizma«, obrnil. Zaznati je bolj omejujoč pristop Sodišča EU, ki se nagiba k »modelu integracije«, kot izkazujejo odločbe v zadevah Brey, Dano in Alimanovic. EU na področju stanovanjske politike nima neposrednih pristojnosti, a ker dodeljevanje neprofitnih stanovanj v najem sodi pod definicijo socialne pomoči, zapade pod okrilje PDEU. Države članice so pri dodeljevanju socialnih stanovanj dolžne spoštovati prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, česar nacionalne zakonodaje številnih držav članic ne spoštujejo. Že leta 1988 v zadevi Komisija proti Italiji je Sodišče EU zavzelo jasno stališče da element državljanstva ne sme igrati vloge pri dostopu do socialnih stanovanj v državah članicah. Kljub temu zakonodaja Združenega kraljestva vsebuje t.i. »right to reside« test, na podlagi katerega britanske oblasti presojajo, ali ima posameznik pravico do prebivanja na njenem ozemlju in posledično pravico do socialne pomoči, in ki je trenutno predmet sodne presoje v zadevi Komisija proti Združenem kraljestvu. Flamski dekret o zemljiščih in nepremičninah določa, da so do neprofitnih stanovanj upravičeni zgolj tisti posamezniki, ki so dovolj povezani z občino, o čemer se je Sodišče EU že izreklo v zadevi Libert in v kateri je zaznati izrazito intervencijski pristop, ki flamskemu zakonodajalcu omejuje suverenost pri oblikovanju nacionalne socialne politike. Tudi v slovenskem Stanovanjskem zakonu je zaslediti sporne pogoje, ob izpolnitvi katerih so državljani drugih držav članic EU upravičeni do neprofitnega stanovanja.
Ključne besede: Socialna stanovanja, neprofitna stanovanja, socialna pomoč, dostop do socialnih pravic v državah članicah gostiteljicah, državljanstvo EU, pravica do prostega gibanja oseb, prepoved diskriminacije na podlagi državljanstva, nacionalna suverenost v sferi socialne politike, socialni turizem, model integracije.
Objavljeno: 30.06.2016; Ogledov: 529; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

4.
VPLIV ODPRAVE SUBVENCIONIRANJA NEPROFITNEGA DELA TRŽNE NAJEMNINE NA PRAVICO DO SOCIALNE VARNOSTI
Sara Gril, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti vpliv odprave subvencioniranja neprofitnega dela tržne najemnine na pravico do socialne varnosti. Subvencioniranje najemnin predstavlja način reševanja stanovanjske problematike v Sloveniji, saj v državi primanjkuje neprofitnih stanovanj, upravičencev pa je vse več. Kot socialna država mora Slovenija svojim državljanom zagotavljati določeno stopnjo socialne varnosti. V letu 2015 je Državni zbor sprejel Zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO), ki je posegal v pravice iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). ZUUJFO je posegal v pravice socialno šibkejših, ki bi jih država na podlagi ustavnih določb morala ščititi. Ukrep je ukinjal pravico do subvencioniranja neprofitnega dela tržne najemnine za najemnike v tržnih in hišniških stanovanjih, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev neprofitnega stanovanja. Sprememba zakonodaje je povzročila položaj neenakosti med upravičenci za najem neprofitnih stanovanj, saj gre za osebe z enakim ekonomskim in socialnim položajem. Posledično je varuhinja za človekove pravice vložila Zahtevo za oceno ustavnosti, saj je ukrep kršil več ustavnih določb, pri čemer se je Ustavno sodišče opredelilo le do kršitve načela enakosti in sporno določbo razglasilo za neskladno z Ustavo Republike Slovenije.
Ključne besede: neprofitno stanovanje, tržna najemnina, subvencija najemnine, socialna država, socialna varnost, načelo enakosti, pravica do stanovanja, najemna pogodba, tržno stanovanje, hišniško stanovanje.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 398; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
Lastninska pravica na nepremičnini in dosmrtna služnostna pravica stanovanja
Nina Prošek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava lastninsko pravico na nepremičnini kot temeljno stvarno pravico ter dosmrtno služnostno pravico stanovanja kot omejeno stvarno pravico. V prvem delu diplomskega dela sem omenila posest, saj je kot institut pomembna pri razumevanju lastninske pravice ter na kratko opisala razlike med posestjo in lastninsko pravico. Kajti lastninska pravica in posest kot pojma nista enaka. V prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika je določeno, da je lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Medtem, ko je v prvem odstavku 24. členu posest definirana kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest). V nadaljevanju pa sem se osredotočila na bistvo diplomskega dela, torej na lastninsko pravico in dosmrtno služnostno pravico stanovanja, ki pa jo bom podkrepila s zemljiškoknjižnim izpiskom iz zemljiške knjige (v nadaljevanju: e-ZK). V okviru dosmrtne služnostne pravice stanovanja bom omenila še njeno ustanovitev na podlagi kupno-prodajne pogodbe in vpis v e-ZK.
Ključne besede: stvarno pravo, civilno pravo, posest, lastninska pravica, služnost, osebne služnosti, služnost stanovanja, zemljiška knjiga, pravica.
Objavljeno: 11.05.2018; Ogledov: 146; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

6.
Osebna služnost užitka v novejši sodni praksi
Darinka Perko, 2018, diplomsko delo

Opis: Ena izmed temeljnih človekovih pravic je tudi lastninska pravica, ki kljub popolnemu varstvu ni v celoti neomejena. Njena omejenost se meddrugim kaže v služnosti kot eni izmed stvarnih pravic na tuji stvari, s katero lahko »utesnjujemo« lastninsko pravico. Služnost omogoča njegovemu imetniku uporabljati tujo stvar ali od lastnika tuje stvari zahtevati, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Temeljna delitev služnosti izvira iz rimskega prava in se je ohranila vse do današnjih dni. Poznamo dve vrsti služnosti: stvarne in osebne. Stvarne služnosti so ustanovljene v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine. So časovno neomejene in prehajajo na njegove pravne naslednike skupaj z lastninsko pravico. Osebne služnosti predstavljajo predmet mojega diplomskega dela. Temeljito so predstavljene v teoretičnem delu naloge. V praktičnem delu naloge sem predstavila primere novejše sodne prakse, s katerimi sem analizirala osebne služnosti v vsakdanjih pravnih razmerjih njihovih nosilcev. Osebne služnosti so ustanovljene v korist točno določene osebe. Ustanovijo se lahko na nepremičninah, premičninah in pravicah. So časovno omejene: v primeru njihove ustanovitve v korist fizične osebe lahko trajajo najdlje do smrti služnostnega upravičenca; če so ustanovljene v korist pravne osebe, lahko trajajo največ trideset let. Število osebnih služnosti je omejeno in se delijo na užitek, služnost rabe in služnost stanovanja. Med seboj se razlikujejo po vsebini in obsegu upravičenj. Temeljito sem predstavila užitek kot najobsežnejšo osebno služnost. Užitek najbolj omejuje lastninsko pravico lastnika in omogoča užitkarju pravico do uporabe in uživanja tuje stvari. Užitkar sme izvrševanje užitka prenesti na drugo osebo, kar pri služnosti rabe in služnosti stanovanja ni mogoče. Služnost rabe njegovemu imetniku ne dopušča možnosti uživanja tuje stvari, ampak dopušča samo rabo. Služnost stanovanja omogoča pravico imetniku služnosti in njegovim družinskim članom uporabljati tuje stanovanje ali njegove dele.
Ključne besede: lastninska pravica, služnost, stvarna služnost, osebna služnost, užitek, služnost rabe, služnost stanovanja, sodna praksa
Objavljeno: 08.06.2018; Ogledov: 168; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (586,67 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici