| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA ZAKONA O ODVETNIŠTVU S HRVAŠKIM ZAKONOM S POUDARKOM NA ODVETNIKOVI UPRAVIČENOSTI ZA DOSTOP DO RAZLIČNIH PODATKOV (10. ČLEN)
Renato Korošec, 2011, diplomsko delo

Opis: Odvetništvo je po Ustavi RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za ustavno kategorijo, ki ima poseben pomen za pravno varnost in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji. Opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic, ki pridobijo to pravico z vpisom v imenik odvetnikov po izpolnitvi pogojev določenih z zakonom. Novost, ki jo je prinesla zakonska ureditev po osamosvojitvi Slovenije je, da odvetnik sam prosto izbira ali bo nekoga zastopal ali pa bo stranki, ki se je nanj obrnila, odrekel pravno pomoč, vendar Kodeks odvetniške poklicne etike, ki so ga sprejeli odvetniki sami na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije leta 1994 in so ga sedaj dvakrat dopolnili, pa določa naj odvetnik brez tehtnega razloga pravne pomoči stranki ne odreče. Stanovska organizacija odvetnikov v Republiki Slovenije je tako Odvetniška zbornica Slovenije, ki deluje po načinu samoupravljanja, in ima pristojnosti pri sprejemu in dopolnitvi statuta same organizacije, pri določitvi odvetniške tarife po predhodnem soglasju ministra pristojnega za pravosodje, pri vpisu v imenik odvetnikov, v imenik tujih odvetnikov, pri vpisu v imenik odvetniških kandidatov kakor tudi vpisuje v poseben imenik odvetniške pripravnike, izvede tudi disciplinski postopek proti odvetniku ali drugim prej naštetim osebam, ki se vpisujejo v imenike pri Odvetniški zbornici Slovenije in ima na razpolago različne ukrepe kot je opomin, ukor, denarna kazen in celo izrek prepovedi opravljanja odvetništva ali prakse, ki jo lahko izreče odvetniškemu pripravniku. Skladno s takim ustavnim položajem zakon o odvetništvu določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica. Pri tem določa posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju podatkov, posebej tudi osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je zakon o odvetništvu v razmerju do drugih specialni predpis o pooblastilih odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov. Za odvetnike to pravno področje na načelni ravni in s splošno veljavnostjo ureja drugače, kakor velja za druge uporabnike podatkov. Navedeno izhodišče je pomembno, ker različni državni organi v zadnjem obdobju glede pridobivanja osebnih podatkov posredujejo nepravilna, neusklajena, celo protislovna mnenja. Taki primeri kažejo na prevladujoč birokratski odnos, s katerim si državna oblast prilašča monopol nad osebnimi podatki in odreka njihovo posredovanje odvetnikom tudi v primerih, ko imajo za to zakonsko podlago in ustrezna procesna pooblastila. Ravno iz tega razloga je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj z Državnim svetom pred pristojnim odborom Državnega zbora zahtevala obvezno razlago 10. člena zakona o odvetništvu, ki ureja to problematiko. Do sedaj je odbor Državnega zbora vedno to zavrnil z ugotovitvijo, da zahteva ni dovolj specifično postavljena in pojasnjena. Tak način obnašanja zakonadajalca pa ima seveda tudi vpliv in učinek, ko odvetnik zahteva osebne podatke v posameznem primeru, na tiste subjekte, ki bi morali posredovati zahtevane podatke. Zato odvetniku, ki mu ni bila odobrena zahteva, preostaneta za uveljavitev svojih pravic dve poti. Prva je, da zahteva ukrepanje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje RS po določbah 30. do 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov, ali pa zahteva sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 157. člena Ustave RS in po določbah zakona o upravnem sporu.
Ključne besede: odvetnik, odvetništvo, Odvetniška zbornica Slovenije, osebni podatki, pravica, pravica do pridobivanja osebnih podtkov, varovanje osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 30.05.2011; Ogledov: 3067; Prenosov: 439
.pdf Celotno besedilo (396,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici