| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primernost pravice do pozabe in njene izvedbe za varstvo zasebnosti
Žiga Kotošek, 2017, magistrsko delo

Opis: Osrednji del magistrske naloge prestavlja pravica do pozabe, ki jo je Sodišče Evropske unije ugotovilo v sodbi v zadevi C-131/12, Google proti Agencia Española de Protección de Datos (AEPD) in Mario Costeja González, ter spremembe, ki jih na tem področju prinaša nova Splošna uredba o varstvu podatkov. Sodišče Evropske unije je v tej prelomni sodbi navedlo, da lahko posameznik zahteva odstranitev hiperpovezav, ki so rezultat iskalnega termina po posameznikovem imenu oziroma sorodnih besednih zvezah, če je na podlagi teh mogoče (neposredno ali posredno) identificirati posameznika. Za to bo šlo predvsem takrat, kadar so podatki o posamezniku netočni, neprimerni, neustrezni, pretirani ali neažurni. Pri presoji posameznega zahtevka je potrebno vsakokratno tehtanje med nasprotujočimi si pravicami in interesi, v okviru katerega pa je treba upoštevati pomembnost pravic zadevne osebe iz 7. člena (spoštovanje zasebnega in družinskega življenja) in 8. člena (varstvo osebnih podatkov) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Z obdelavo podatkov spletni iskalniki močno posegajo v pravice posameznika in omogočajo tretji osebi, da na podlagi seznama zadetkov sestavi o iskani osebi podroben profil, kar bi bilo brez internetnega iskanja onemogočeno ali vsaj zelo oteženo. Odločba je močno odmevala v medijih in požela ogromno kritik. Bistvo zadevne sodbe pa je prav v tem, da v določenih primerih varstvo podatkov in pravica do zasebnosti kot temeljni pravici prevladata nad ekonomskimi interesi spletnih iskalnikov in svobodo izražanja. Magistrska naloga je vsebinsko razdeljena na pet delov. V uvodnem poglavju je za lažji oris problema na kratko predstavljena citirana sodba Sodišča Evropske unije, njeni učinki ter pravna vprašanja, ki jih je navedena odločitev načela. Hkrati so navedene hipoteze, ki so dane v kritično presojo. Drugo poglavje služi predvsem nadaljnjemu razumevanju sodbe ter lažjemu utemeljevanju meril, ki utemeljujejo izbris. Ker so vse države članice Evropske unije tudi podpisnice Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, poglavje obravnava tudi razmerje med Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, zaradi česar avtor delno načne tudi vprašanje same skladnosti pravice do pozabe s konvencijskih pravom. Obravnavane so tri temeljne človekove pravice (pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov in pravica do svobode izražanja), katerih tehtanje oziroma uravnoteženje je pomembno v odnosu do pravice do pozabe oziroma se zahteva pri vsakokratni presoji izbrisnega zahtevka. Ker je poudarek magistrske naloge na obravnavanju pravice do pozabe, o čemer se ustrezno razglablja v tretjem poglavju, so omenjene pravice obravnavane omejeno, le kolikor je to potrebno za boljše razumevanje te magistrske naloge. Osrednje poglavje magistrske naloge se neposredno osredotoča na pravico do pozabe, njen zgodovinski razvoj ter analizo sodbe, predstavljeni so tudi kriteriji za tolmačenje posameznikovih zahtevkov. Ker se bo 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki je prenovila oziroma posodobila določbe Direktive 95/46/ES iz leta 1995, je četrto poglavje osredotočeno na slednje ter na ureditev pravice do pozabe v zadevni uredbi. Predvsem avtor pri tem ugotavlja, da je na podlagi same Splošne uredbe o varstvu podatkov mogoča širša uporaba pravice do pozabe. Izražena je tudi kritična presoja statutarne pravne ureditve pravice, poglavje pa konstituira tudi rešitve v zvezi z nekaterimi pomanjkljivostmi dotične pravice v novi Splošni uredbi o varstvu podatkov. V zadnjem poglavju avtor preverja postavljene hipoteze ter podaja sklepne misli.
Ključne besede: Pravica do pozabe, Direktiva o varstvu osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu podatkov, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 678; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Posodobitev varstva osebnih podatkov v EU
Brigita Trobentar, 2017, magistrsko delo

Opis: Varstvo osebnih podatkov je danes temeljna pravica, ki se je razvijala počasi, od neobstoječe pravice pa vse do pravice z izjemno širokom področjem uporabe. Zaradi tehnološkega napredka in razvoja novih storitev, trenutni predpisi o varstvu osebnih podatkov ne sledijo več temu napredku in s tem ne morejo nuditi zadovoljivih odgovorov na sodobne praktične dileme, posledično pa je s tem ogrožena tudi temeljna pravica do varstva osebnih podatkov vsakega posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Maja 2016 so bili v Uradnem listu Evropske unije objavljeni trije akti Evropskega parlamenta in Sveta, ki bodo v prihodnje določali status naših osebnih podatkov, pri čemer je potrebno izpostaviti Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov, katere namen je varstvo posameznikov in hkrati prost pretok podatkov znotraj EU. Nekatera področja bodo urejena bistveno drugače, kot so bila v dosedanji ureditvi, kar se bo zrcalilo predvsem v praksi - reforma prinaša t.i. pravico do pozabe, pravico do prenosljivosti, obveznost obveščanja o kršitvah in pravila glede obravnave kršitev, ki presegajo meje ene države članice, jasnejšo opredelitev posameznikovega soglasja k obdelavi osebnih podatkov, podrobneje so tudi opredeljene splošne obveznosti upravljavcev in obdelovalcev. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov predvideva tudi nadaljnjo širitev področja uporabe varstva podatkov EU v tretje države. V praksi bo zelo pomembno, kako bodo države članice pristopile k prenašanju novih določb v nacionalno zakonodajo ter katera področja obdelave osebnih podatkov bo posamezna članica še lahko uredila ločeno. Upamo lahko, da bo Slovenija še naprej ohranjala visoko raven varstva osebnih podatkov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, reforma varstva osebnih podatkov, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, pravica posameznika, soglasje posameznika, upravljavec osebnih podatkov, Ščit zasebnosti, pravica do pozabe, pravica do prenosljivosti podatkov.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 872; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

3.
Pravica do pozabe: meje dopustnosti medijskega poročanja
Daša Jurišič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kaj in kje pravzaprav so meje medijskega poročanja? Vprašanje, na katero ne moremo dati celovitega odgovora. V informacijski dobi, ki nas obkroža, je na svetovnem spletu ali v tiskanih medijih pravzaprav lahko že vsak avtor besedil, ki so nato na vpogled širši javnosti. V magistrski nalogi se v prvem delu osredotočamo na pojem medijskega poročanja, kaj obsega ter na analizo njegovih vplivov in učinkov. S podrobno analizo pravnih institutov tako poskušamo v delu podrobno razčleniti, opredeliti in prikazati medsebojne korelacije med svobodo govora, medijsko svobodo in osebnostnimi pravicami. Na več mestih tako v nalogi ponazorimo zakonsko praznino, ki obstaja na tem področju. Z nalogo skušamo vsebinsko zelo obsežno tematiko strniti v zaključeno celoto, ob branju katere bo bralec prišel do spoznanja, da je Slovenija na tem področju zakonsko pomanjkljivo urejena, da ne sledi trendom zahodnega sveta, temveč ostaja v senci preteklosti. S podrobno ponazoritvijo vedno bolj aktualnega sovražnega govora želimo izpostaviti pereč problem medijskega poročanja. Ključna nit v celotni nalogi je ponazoriti in predstaviti tanko mejo med svobodo izražanja kot avtorsko pravico in med pravico do zasebnega življenja. Pravica do pozabe je prva v nizu modernejših pravic, ki so se razvile kot posledica zlonamernega pisanja o individuumih. Posameznik v sodnem boju proti medijski hiši, proti avtorju, proti neupravičeni vsebini, ki se nanaša nanj, njegovo življenje in zasebnost. V nalogi izpostavljamo prepletenost institutov, ki naj bi na eni strani zagotavljali svobodo govora in jo na drugi strani upravičeno omejevali.
Ključne besede: pravica do pozabe, medijsko poročanje, svoboda govora, medijska svoboda, sovražni govor
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 133; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici