SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNI IN DEJANSKI POLOŽAJ OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Sandra Vezonik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana pravica otrok s posebnimi potrebami do enakega dostopa do izobraževanja, proces integracije teh otrok v redno šolo in njihov dejanski položaj. Obravnavana problematika je razdeljena na štiri temeljne dele. Na začetku avtorica opredeli otroke s posebnimi potrebami ter nas seznani s pojmoma inkluzivno izobraževanje in integracija. Sledi kratek prikaz šolanja in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami skozi zgodovino. V drugem delu so obravnavane otrokove pravice, poudarek je na pravici do izobraževanja in uresničevanju te pravice pri otrocih s posebnimi potrebami. Navedeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, ki zadevajo to problematiko. Sledi pregled nacionalne zakonodaje otrok s posebnimi potrebami ter njihove vzgoje in izobraževanja. Predstavljen je potek usmeritev otrok s posebnimi potrebami, dejanski položaj skozi pregled sodnih odločb. Avtorica v prilogi opravi intervju z deklico, učenko s posebnimi potrebami in njenim učnim spremljevalcem. V zadnjem delu sledi pregled tujih pravnih izkušenj s področja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Prikazan je proces integracije v Avstriji in primerjava z našo zakonodajo.
Ključne besede: otrokove pravice, pravica do izobraževanja, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 2696; Prenosov: 352
.pdf Polno besedilo (387,06 KB)

2.
PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA KOT TEMELJNA PRAVICA ČLOVEKA IN DELAVCA
Milan Vuga, 2011, diplomsko delo

Opis: Ideja, da pravica do splošnega izobraževanja pripada vsem slojem prebivalstva in ne samo priviligiranim slojem, vladarjem in plemstvu, se je najprej pojavila v dobi razsvetljenstva, najizraziteje sredi 18. stoletja na francoskih tleh. Njeno mednarodno priznanje in umestitev med sodobne človekove pravice, pa je bilo doseženo šele po drugi svetovni vojni. Po večletni človeški moriji je svetovna demokratična javnost pod okriljem OZN sprejela sodobno "Magno charto libertatum" - Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je bila podlaga za sprejem drugih mednarodnopravno zavezujočih aktov na področju človekovih pravic. Potem, ko je OZN pravico do izobraževanja uvrstila na mednarodni seznam človekovih pravic, so jo kot eno temeljnih, neodtujljivih človekovih pravic, umestile v svoje pravne akte različne regionalne in naddržavne institucije, v svoje ustave tudi sodobne demokratične države. Kot ugotavlja UNESCO v svojih letnih poročilih pa predvsem nerazvite države ne izvajajo sprejetih mednarodnih obvez za materialno in vsebinsko udejanjenje pravice do izobraževanja. V večini teh okolij ni načrtnega razvijanja človekovih, potencialnih in duševnih zmožnosti prebivalstva. Zato so prebivalci teh držav zaradi vsakodnevnih bitk za golo preživetje prisiljeni izobraževanje in usposabljanje, postaviti na zadnje mesto. In še vedno je po več kot petdesetih letih od razglasitve in umestitve izobraževanja med splošno (mednarodno) priznane človekove pravice v nekaterih delih sveta še vedno, poleg gospodarske prisotna tudi izobraževalna in kulturna beda. Izobraževanje v teh okoljih ostaja še vedno privilegij bogatih. Večina gospodarsko razvitih držav je poleg ustavnopravnih določb, sprejela tudi ustrezne druge notranje predpise o uresničevanju pravice do izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, s poudarkom na trajnem ter vseživljenjskem učenju. Slednje je zaradi hitrega tehničnega napredka in globalizacije nujno potrebno za konkuriranje na svetovnih tržiščih. Predvsem gospodarska podjetja in tudi država kot "organizirani servis za državljane"namreč potrebujejo izobražene delavce in javne uslužbence. V naši državi je pravica do izobraževanja in učenja urejena v ustavi, zakonih in podzakonskih predpisih. Država zagotavlja materialne pogoje za prost dostop vseh državljanov do vseh izobraževalnih programov. V te programe se lahko svobodno in brez diskriminatornih omejitev vključi mladina ter zaposlene in brezposelne osebe. Pravice in dolžnosti delavcev ter delodajalcev so določene z delovnopravnimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami s področja gospodarskih dejavnosti in javne uprave, konkretneje pa v individualnih pogodbah o izobraževanju. Za polnopravno uveljavitev in univerzalnost človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, s tem tudi pravice do izobraževanja je pomembno, da je s pravnimi akti predvidena pravna zaščita posameznika, ki jo lahko uveljavlja v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodnimi institucijami.
Ključne besede: človekove pravice, temeljne svoboščine, pravica do izobraževanja, izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje delavcev, pogodba o izobraževanju
Objavljeno: 01.06.2011; Ogledov: 3035; Prenosov: 428
.pdf Polno besedilo (716,34 KB)

3.
Pravica do izobraževanja študentov invalidov
Irena Poljanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Živimo v globalni dobi, kjer tehnologija hitro napreduje. To vpliva na dejstvo, da vedno več študentov invalidov, tudi tistih z najtežjimi oblikami invalidnosti, želi študirati in se vpisuje na študij. Znanje je vrednota in ključ do samostojnosti, razgledanosti, občutka lastne vrednosti in samozavesti. S pridobljeno izobrazbo se študentje opolnomočijo za polno, neodvisno življenje, v kolikor lahko znanje manifestirajo in plemenitijo v vsakdanjem življenju z zaposlitvijo. Tako se razvijejo v samostojne, močne osebnosti, sposobne reševanja problemov. Na področju visokošolskega izobraževanja so stvari sistemsko in zakonsko še skopo urejene. V zadnjih letih so vse tri javne univerze, Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem, sprejele pravilnike, s katerimi urejajo pridobitev statusa študenta invalida, pravice in obveznosti študentov invalidov ter prilagoditve izvajanja študijskega procesa ter izpitov. Kljub temu, še vedno ostaja veliko praktičnih problemov in odprtih vprašanj, ki jih je potrebno zakonodajno urediti in nato zagotoviti njihovo dosledno implementacijo na zakonski in podzakonski ravni. Še vedno ni zagotovljenih ustreznih finančnih sredstev, ki bi študentom invalidom omogočala polnopraven študij. Le-ti to najbolj občutijo pri financiranju tehnične opreme, pripomočkov in posebnih prilagoditev, ki jih potrebujejo za uspešen in učinkovit študij. Prav tako je ključnega pomena dostopnost, fizična in ostala pomoč, da lahko sledijo študijskemu procesu in aktivnostim. Vse to bi moralo biti sistemsko urejeno, da bi omogočilo enakovreden, neodvisen študij. Sem spadajo predvsem fizična dostopnost, mobilnost, pomoč pri vsakodnevnem funkcioniranju in zagotavljanju pogojev za sodelovanje študentov invalidov. Ni enotne definicije študenta invalida. Kljub razvoju inkluzivnega šolstva in napredku na tem področju, še vedno naletimo na diskriminacijo študentov invalidov, včasih zaradi neustrezne implementacije pravilnikov, predolgega odločanja, predvsem pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zaradi tega, ker pravice študentov invalidov še vedno niso sistemsko urejene. Z intervjuji smo povprašali študente invalide, kakšen je njihov pogled na študij, kako izvajajo svoje pravice in obveznosti, ter kaj bi potrebovali za izboljšanje svojega položaja ter uspešen zaključek študija.
Ključne besede: visoko šolstvo, pravni položaj, pravica do izobraževanja, študenti invalidi, enake možnosti, prilagoditve, inkluzija, diskriminacija, posebne potrebe
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 207; Prenosov: 33
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

4.
Izobraževanje otrok na domu
Anja Aleksič, 2017, diplomsko delo

Opis: Starši imajo pravico zahtevati od države, da njihovemu otroku zagotovi možnost izobrazbe, vključno s tem pa imajo starši pravico do svobodne izbire osnovnošolskega izobraževanja za svojega otroka. Odločijo se lahko za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok v javni šoli ali zasebni šoli ali pa za izobraževanje na domu. Izobraževanje na domu je ena izmed najbolj raznolikih in prilagodljivih oblik izobraževanja, ki so danes na voljo. Starši se za izobraževanje otrok na domu odločajo iz več različnih razlogov, in sicer zaradi krepitve družinskih vezi, individualnega dela z otrokom, posvečanja otrokovim interesom in talentom, kakovostnejšega znanja in podobno.
Ključne besede: Otrok, starši, izobraževanje, pravica do izobraževanja, izobraževanje na domu, šola, socializacija, standardi znanja.
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 64; Prenosov: 24
.pdf Polno besedilo (883,79 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici