| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do življenja in smrtna kazen - primerjava v Republiki Sloveniji in ZDA
Lea Rutnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili kaznovalno politiko v Republiki Sloveniji in ZDA. Za primerjavo smo si izbrali državi, ki imata enak pogled na človekove pravice in svoboščine, vendar zelo drugačen pristop do izvajanja kazenskih sankcij, predvsem smrtne kazni. Opisali smo različne načine smrtne kazni, primerjali, kako so kazen izvrševali pred leti in kako to počno dandanes ter, kako je to povezano s stroški, ki jih ima država ob izvršitvi. Znano je dejstvo, da ZDA še vedno dovoljujejo smrtno kazen za najhujša kazniva dejanja, sami smo iskali upravičene argumente za in proti s pomočjo različnih avtorjev. Preučili smo smrtno kazen na ozemlju današnje Republike Slovenije in kako je se Ustava spreminjala skozi zgodovino razvijanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Človeško življenje je neprecenljivo, ni cene in stvari, ki bi lahko to zamenjala ali nadomestila s čimer koli drugim. Smrtna kazen kot kazen je za nas le način, da je državi dovoljeno vse, kljub temu da si je nasprotujoča ne le z enim, ampak celo več zakoni hkrati.
Ključne besede: kaznovalna politika, kaznovanje, smrtna kazen, pravica do življenja, človekove pravice, temeljne svoboščine, Slovenija, ZDA, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno: 20.10.2017; Ogledov: 974; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (564,08 KB)

2.
Stopnjevitost ukrepov omejevanja roditeljske pravice zaradi varovanja otrokovih koristi
Andreja Šibenik, 2017, diplomsko delo

Opis: Zaradi otrokove ranljivosti in občutljivosti je potrebno še posebej skrbno varovati njegove koristi in pravice. Kadar to v primarni družinski skupnosti ni zadovoljivo doseženo, nastopijo ukrepi omejevanja roditeljske pravice, ki predstavljajo intervencijo države, katere namen je zavarovati korist otroka. S tem namenom Ustava Republike Slovenije in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predvidevata ukrepe, s katerimi je mogoče poseči v intimno družinsko okolje. Ti ukrepi morajo biti na podlagi Ustave Republike Slovenije urejeni stopnjevito, saj se je le na takšen način mogoče ustrezno odzvati na različne življenjske okoliščine. Načelo sorazmernosti izhaja iz mednarodnopravnih aktov, kakršna sta Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki zavezujejo tudi Slovenijo. To načelo predvideva uporabo v prvi vrsti milejših ukrepov, s katerimi je mogoče v zadostni meri zavarovati otrokove koristi. Država si zato prizadeva pomagati družini najprej s pozitivnimi ukrepi. Kadar pa to ne prinese želenih rezultatov, sme poseči v pravice staršev in tako poskrbeti za otrokovo dobrobit. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne uresničuje v celoti ustavne zahteve po stopnjevitosti ureditve ukrepov omejevanja roditeljske pravice, saj predvideva le nekaj ukrepov centra za socialno delo, s katerimi se omejujejo določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice in, kot skrajni ukrep, popoln odvzem roditeljske pravice s strani sodišča. Ne ureja pa milejših ukrepov sodišča, s katerimi bi se hitro in učinkovito zavarovalo koristi otroka, ne da bi bila obenem staršem popolnoma odvzeta roditeljska pravica in bi posledično prišlo do dejanske ločitve otroka od družine. Tudi sodna praksa potrjuje, da zakonska pravna podlaga sodiščem in centrom za socialno delo ne omogoča izvajanja vseh potrebnih ukrepov, s katerimi bi na najboljši možen način zavarovali položaj otroka v različnih kompleksnih življenjskih okoliščinah. Odgovore na navedene pomanjkljivosti trenutne zakonodajne ureditve prinaša novi Družinski zakonik, ki preko svojih določb uvaja stopnjevitost ukrepov za zavarovanje koristi otrok. Na to kaže med drugim tudi nova določba Družinskega zakonika z naslovom 'Omejitev starševske skrbi'. Ena izmed pomembnejših sprememb, ki jih prinaša Družinski zakonik, je tudi prenos velikega dela pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča. Na novo uveden pojem starševske skrbi, ki nadomešča pojem roditeljske pravice, pa jasno izraža zahtevo zakonodajalca, da se skrb za otroka vedno postavi na prvo mesto.
Ključne besede: roditeljska pravica, starševska skrb, ukrepi za varstvo koristi otrok, načelo otrokove največje koristi, odvzem in omejitev roditeljske pravice, človekove pravice, otrokove pravice, pravica do spoštovanja družinskega življenja.
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 722; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (251,72 KB)

3.
INTERNET IN TELEKOMUNIKACIJE, KOT SREDSTVA MEDNARODNEGA KRIMINALA, KI PO DRUGI STRANI, V ŽELJI PREPREČITVE KAZNIVIH DEJANJ, PREDSTAVLJAJO PREDMET ZLORAB TEMELJNIH ČLOVEKOVIH PRAVIC
Tjaša Zapušek, 2016, diplomsko delo

Opis: Z namenom uspešnega boja proti terorizmu je Evropska Unija izdala Direktivo 2006/24/EC. Kasneje je Sodišče Evropske Unije Direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov razglasilo za neveljavno, saj je ugotovilo, da globoko posega v temeljno pravico do spoštovanja zasebnega življenja, ter pravico do varovanja zasebnih podatkov. Posledica razveljavitve Direktive je bila, da glede zakonske ureditve vrnili k statusu Quo, pred letom 2005. V diplomski nalogi sem predstavila trenutno nacionalno in Evropsko zakonodajo, obstoječe vrzeli na tem področju, moj pogled na trenutno situacijo ter svoje predloge glede morebitnih izboljšav. Neomajno stojim za svojo trditvijo, da če želimo doseči uspešno mednarodno sodelovanje glede boja proti terorizmu, ki nedvomno predstavlja svojevrsten fenomen čezmejnih razsežnosti, moramo ustvariti trden sistem vsesplošno zavezujočih pravil in zgolj eno definicijo terorizma ter drugih kaznivih dejanj. Če želimo ustvariti zavezujoča pravila glede razpolaganja z relevantnimi podatki, se moramo natančno opredeliti glede vprašanja, kaj je terorizem, proti komu se bojujemo ter kaj konec koncev sestavlja tovrstne skupine.
Ključne besede: Direktiva 2006/24/EC, Direktiva o obvezni hrambi prometnih podatkov, Pravica do zasebnega in družinskega življenja, Varovanje osebnih podatkov, definicija terorizma, protiteroristični ukrepi
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 845; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (402,87 KB)

4.
ANONIMNO ROJSTVO OTROKA
Jerneja Šisernik, 2015, diplomsko delo

Opis: Število smrti novorojenčkov ter zapustitve otrok po rojstvu se po večini držav sveta povečuje iz dneva v dan. V želji rešiti ta problem so našli zakonodajni organi v uzakonitvi legalne zapustitve otroka, pri kateri bi matere ostale anonimne. Otroka bi tako z oddajo v posvojitev rešili gotove smrti, matere pa pri tem ne bi bile kazensko odgovorne za oddajo svojega otroka institucijam, odgovornim za prevzem zapuščenih otrok, po večini so to bolnišnice. Kadar otrok ni zaželjen, predstavlja institut anonimnega rojstva otroka eno izmed legalnih možnosti, ki so ponujene materam, ko se znajdejo pred težko odločitvijo ali ohraniti otrokovo življenje ali ne. Pojem anonimnega rojstva pa ne vsebuje samo pravic matere, temveč se morajo upoštevati tudi pravice otrok, brez katerih tega instituta navsezadnje sploh ne bi niti potrebovali. Pravno podlago za samo uzakonitev anonimnega rojstva najdemo v mednarodnih dokumentih, predvsem v Konvenciji o otrokovih pravicah. Le-ta v 7. členu načelno omogoča, da države podpisnice znotraj svoje zakonodaje same preučijo ta institut in se nato odločijo, ali ga bodo uzakonile. Konvencija o otrokovih pravicah in Evropska konvencija o človekovih pravicah pa nadalje tudi določata otrokove pravice in njihovo pravico poznati svoj izvor. Naloga zakonodajnih organov je tako, da se tudi otrokom zagotovi, da se bodo njihove pravice, tako kot materine dosledno in sorazmerno upoštevale. Za spoštovanje določil Evropske konvencije o človekovih pravicah pa skrbi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je v dosedanji praksi obravnavalo kar veliko primerov, ki se tičejo samega anonimnega rojstva. Čeprav je Republika Slovenija podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah, trenutno še nimamo uzakonjenega anonimnega rojstva otrok. Zakonodajna ureditev posvojitve, ki pa jo ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, trenutno ne omogoča, da bi posvojen otrok v Sloveniji imel zakonsko možnost zahtevati podatke o svojih bioloških starših. Zato sem se odločila preveriti, ali se jim s tem kršijo njihove človekove pravice, predvsem 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki daje otrokom pravico do zasebnega in družinskega življenja.
Ključne besede: anonimno rojstvo, anonimne zibelke, človekov izvor, pravica do zasebnega in družinskega življenja, otrokove pravice, pravice matere do anonimnosti, posvojitev in otroški izvor.
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 939; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (994,19 KB)

5.
PRAVNA UREDITEV EVTANAZIJE
Klaudija Jelenko, 2013, diplomsko delo

Opis: Iskanje odgovora na vprašanje ali pravica do življenja zajema tudi pravico do smrti, se zastavlja ljudem od zmeraj. Že v antični zgodovini so omenjenemu vprašanju posvečali veliko pozornost in oblikovali bolj ali manj zaokrožena stališča do tega človeškega vprašanja. Evtanazija v dobesednem prevodu pomeni dobro smrt in je kot sinonim za usmrtitev brez bolečin, predmet številnih razprav. Le-teh je v današnjem času zmeraj več predvsem zato, ker je medicina ustvarila velik napredek v smislu podaljšanja pričakovane življenjske dobe, hkrati pa je razvila pripomočke, ki človeka ohranjajo pri življenju, čeprav sam ni sposoben izvajati niti najosnovnejših življenjskih funkcij in si sam ali njegovi svojci zanj želijo evtanazijo. Ta se pojavlja v različnih oblikah. Tako poznamo aktivno in pasivno, prostovoljno in neprostovoljno ter posredno in neposredno evtanazijo (posredno imenujemo tudi metoda z dvojnim učinkom). V okviru nadzorovanega konca človeškega življenja govorimo tudi o samomoru z zdravnikovo pomočjo, pri katerem zdravnik pacientu priskrbi navodila ali sredstva, samo dejanje, posledica katerega je smrt, pa si zada pacient sam. Vprašanje legalizacije evtanazije je postalo aktualno šele v zadnjih dvajsetih letih. Pred tem je bilo njeno izvajanje v glavnem prepovedano predvsem zaradi močnega vpliva Cerkve, ki evtanaziji ostro nasprotuje, v Drugi svetovni vojni pa se je beseda evtanazija uporabljala za množična pobijanja »nearijcev«. Dovolitev evtanazije v posameznih državah danes je posledica dojemanja pravice do življenja kot pravice, ki daje posamezniku možnost svobodne odločitve o smrti. Dodaten argument njeni dovolitvi je pravica do dostojanstva, ki pa je človeku v veliki meri odvzeto, če priklenjen na bolniško posteljo v hudih bolečinah čaka na svoj konec. Pretresljive so zgodbe Nancy Cruzan, Ge. Pretty, g. Welby-ja in številnih drugih, ki so se pred nacionalnimi sodišči ali pred Evropskim sodiščem za človekove pravice borili za dovolitev izvedbe evtanazije, ki bi končala njihove muke. Prav primeri posameznikov, ki so pomagali pri samomoru ali kako drugače sodelovali pri smrti na prošnjo bolnika, so v mnogih državah privedli do dovolitve evtanazije. Le ta je sicer v večini primerov še zmeraj opredeljena kot kaznivo dejanje, vendar pa posameznik ni kazensko preganjan, v kolikor je bila evtanazija izvedena v okviru strogo določenih pogojev. Na ta način je danes evtanazija pravno dopustna na Nizozemskem, v Belgiji, Luxemburgu, nekaterih državah v ZDA,… V Švici dovoljujejo zdravnikovo pomoč pri samomoru, za ta namen pa so ustanovili tudi organizacije, kot sta Exit in Dignitas. Nasprotniki legalizacije opozarjajo, da pravica do življenja, ne zajema pravice do smrti (takšno mnenje je dal tudi Svet Evrope). Pravica do dostojanstva v tem smislu, pa pomeni skrb bližnjih za umirajočega. Dovolitev evtanazije po mnenju njenih nasprotnikov bi prinesla številne zlorabe in pritisk na bolne, naj se zanjo odločijo.
Ključne besede: evtanazija, aktivna in pasivna evtanazija, metoda z dvojnim učinkom, samomor z zdravnikovo pomočjo, pravno stališče, Cerkev, legalizacija, pravica do življenja
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 2013; Prenosov: 713
.pdf Celotno besedilo (528,45 KB)

6.
VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V RAZMERJU DO POLITIKE NA PRIMERU IZBRISANIH
Martina Vrečko, 2013, diplomsko delo

Opis: Avtorica se ukvarja s problematiko t.i. izbrisanih, ki označuje osebe, katere je slovenska oblast zaradi arbitrarne razlage osamosvojitvene zakonodaje 26. februarja 1992 brez obvestila in zakonske podlage ter iz lastnega nagiba izbrisala iz registra stalnega prebivalstva ter jih prenesla v evidenco tujcev. S tem jim ni le samovoljno odvzela njihovega pravnega statusa, temveč jim je onemogočila dostop do cele vrste ekonomskih in socialnih pravic vezanih na ta status. Ker je takšen ukrep za razliko od ostalih tujcev s pravico do stalnega prebivanja na območju Republike Slovenije prizadel le tiste, ki so prihajali iz drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, je veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice leta 2012 razsodil, da so bile te osebe obravnavane diskriminacijsko, obenem pa sta jim bili kršeni tudi pravica do zasebnega in družinskega življenja ter pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Te pravice zagotavlja Evropska konvencija o človekovih pravica vsem osebam na področju držav pogodbenic. Primer izbrisanih se obravnava iz vidika razmerja med politiko in pravom, natančneje pravom človekovih pravic. Pravo in politika sta samostojni področji, vendar vseeno medsebojno eksistenčno povezani, saj daje politika pravu materijo za urejanje, pravo pa ima nalogo ohranjati politiko znotraj določenih meja. V demokratični pravni državi mora biti med njima vzpostavljeno ravnotežje. To ravnotežje je porušeno, ko začnejo organi oblasti delovati na podlagi nedopustnih političnih interesov, in ko prekoračijo svoje z ustavo in zakonom določene pristojnosti. To lahko pripelje do kršitev temeljev ustavne ureditve, od načela pravne države in vseh njegovih izpeljav ter v končni fazi do kršitev človekovih pravic in svoboščin posameznikov. Konkreten primer je jasen indikator tega, kako obsežne posledica lahko ima delovanje politike izven okvirov prava, in kako pravne rešitve določenega problema izgubljajo svojo vrednost zaradi njihovega nespoštovanja in odsotnosti podpore v politični sferi.
Ključne besede: človekove pravice, politika, pravna država, načelo delitve oblasti, prepoved diskriminacije, pravica do zasebnosti in družinskega življenja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva, Evropsko sodišče za človekove pravice, ustavno sodišče, izbrisani
Objavljeno: 24.04.2013; Ogledov: 1416; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
8.
VARSTVO KORISTI OTROK/UKREPI ZA VARSTVO KORISTI OTROK
Saša Podbrežnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Korist otroka je osrednje načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter predloga Družinskega zakonika. Določa, da je potrebno v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom upoštevati njegovo korist. Ugotovitve prakse in spoznanja teorije kažejo, da so v vseh sestavnih delih Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pravne praznine in pomanjkljivosti, pa tudi določena neskladnost z novejšimi mednarodnimi akti, zato je potrebno, da se celovito uredi družinskopravna snov v novem predpisu- Družinskem zakoniku. Predlagana pravna ureditev ukrepov države za varstvo koristi otrok temelji na načelu, da so za otrokovo vzgojo in varstvo odgovorni predvsem otrokovi starši in da mora otrok za poln in skladen razvoj svoje osebnosti odraščati v družinskem okolju. Zato daje poudarek preventivnim ukrepom in milejšim ukrepom, pri katerih otroka ni treba izločiti iz družine. Nova pravna ureditev ureja sistem nujnih ukrepov, začasnih odredb in ukrepov trajnejše narave, ureja enotne pogoje za izrekanje teh ukrepov, takojšnji sodni nadzor utemeljenosti izrečenega ukrepa in nenehno preverjanje, ali je izvajanje ukrepa za varstvo koristi otroka še potrebno. Pomembne novosti se nanašajo na skrbno ločitev pristojnosti sodišča od pristojnosti Centrov za socialno delo, pri izrekanju ukrepov za varstvo koristi otrok ter njihovo medsebojno sodelovanje.
Ključne besede: Otrokove pravice, korist otroka, roditeljska pravica, starševska pravica, Družinski zakonik, pravica otroka do posebnega varstva in skrbi, spoštovanje družinskega življenja, posegi države v družino, ogroženi otrok, ukrepi za varstvo koristi otrok, nujni ukrepi.
Objavljeno: 08.09.2010; Ogledov: 4237; Prenosov: 624
.pdf Celotno besedilo (881,28 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici