| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OSEBNOSTNE PRAVICE V SVETOVNEM SPLETU
Nina Šadl, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava problematiko uveljavljanja sodnega varstva v primerih kršitev osebnostnih pravic z objavami na svetovnem spletu, predvsem kadar kršitelji želijo ostati anonimni. Informacijska revolucija, ki smo ji priča danes, je poleg tega, da je omogočila več sto milijonom ljudi, da zlahka in ob znatno nižjih stroških izmenjujejo mnenja, stvaritve, dokumente, prinesla s seboj tudi veliko nerešenih pravnih vprašanj, s katerimi se države različno spopadajo. Ugotovitve kažejo, da nas v prihodnosti čaka tehtanje med pravico do svobode izražanja in varstvom osebnostnih pravic, ki se preganjajo na zasebno tožbo, in o tem, ali je varovana pravica prizadeta v meri, ki opravičuje razkritje identitete domnevnega kršitelja. Posledično problem ureditve kazenskopravnega varstva osebnostnih pravic pripelje tudi do problema uveljavitve civilnopravnega varstva, kar pomeni, da oškodovanci na koncu ostanejo brez ustavno zagotovljenega sodnega varstva. Vprašanja možnosti sodnega pregona tistih, ki storijo kazniva dejanja zoper čast in dobro ime preko spletnih objav, so razmeroma nova, zato ni presenetljivo, da se pri urejanju teh vprašanj v zakonodaji še lovimo in iščemo ravnotežje med različnimi ustavnimi in človekovimi pravicami. V zadnjem poglavju diplomske naloge pa se dotaknem tudi vprašanja penalne odškodnine, in sicer se zavzemam za to, da je ograja meji svobode izražanja daleč, ko pa se postavi, naj bo dovolj visoka.
Ključne besede: pravica do časti in dobrega imena, problematika sodnega varstva, svetovni splet, osebnostne pravice, penalna odškodnina, pravica do zasebnosti, sodba ESČP v zadevi Delfi AS proti Estoniji, sodba ESČP v zadevi K. U. proti Finski, sodna praksa (Facebook in Twitter).
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (846,76 KB)

2.
PRAVICA JAVNOSTI DO OBVEŠČENOSTI VS. PRAVICA DO ZASEBNOSTI - ANALIZA PRIMERA
Veronika Senekovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je raziskati dve vprašanji s področja medijskega prava. Osredotočila sem se na dve pogosto nasprotujoči si pravici, pravico do obveščenosti in pravico do zasebnosti. V ospredju je pravica do svobode izražanja, ustavna pravica, brez katere si težko predstavljamo demokratično družbo. Skozi odmeven in sporen primer o domnevnem očetovstvu visokega cerkvenega dostojanstvenika - Franceta Rodeta, analiziram kdaj so si lahko pravice navzkrižne in kdaj prihaja do kršenja teh. Analiza zajema etični test ali SAD FORMULO, s pomočjo katere rešujemo hipotetična ali realna etična vprašanja, s katerimi se srečujejo novinarji in uredniki ob pisanju prispevkov. Ne glede, kdo odloča o moralni sodbi, je to redko enostavno, saj vedno obstaja dvom v pravilnost odločitve. V nadaljevanju sem uporabila tudi metodo ankete in aplikacijo mnenja javnosti. Kardinal Rode je zoper novinarja in časnik sprožil kazenski in civilnopravni (odškodninski) postopek.
Ključne besede: pravica javnosti do obveščenosti, pravica do zasebnosti, novinarski kodeks, varstvo časti in dobrega imena, varstvo osebne integritete, kardinal Rode.
Objavljeno: 23.09.2013; Ogledov: 2814; Prenosov: 445
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici