Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava civilnopravne in javnopravne vidike postavitve sončnih in vetrnih elektrarn, pri čemer so skozi analizo relevantnih zakonskih pravil ter mnenj pravnih strokovnjakov predstavljene pravne podlage za njihovo umeščanje v prostor, pravnih institutih, ki omogočajo njihovo postavitev na tujih nepremičninah, ter zakonodajnih ukrepih za hitrejše umeščanje elektrarn v okolje. V posameznih poglavjih je predstavljena klasifikacija sončnih in vetrnih elektrarn in analizirane možnosti obravnave elektrarn kot sestavine, pritikline ali samostojne premičnine. Predstavljeni so tudi stvarnopravno in obligacijsko pravni instituti, na podlagi katerih se lahko elektrarne postavijo na tujih nepremičninah, s poudarkom na služnostih, stavbni pravici ter zakupni pogodbi. Delo se dotika tudi vprašanj zavarovanja terjatev s sončnimi in vetrnimi elektrarnami ter pravne posledice odsvojitve in obremenitve nepremičnin, na kateri so tovrstne naprave postavljene. Posebna pozornost je namenjena zakonodajnim okvirjem, s katerimi se želi doseči bolj trajnostna prihodnost in razvoj uporabe obnovljivih virov energije, s čimer bi se doseglo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. V delu je analiziran nacionalni energetski in podnebni načrt, v luči katerega je bila sprejeta nova zakonodaja, s katero se želi spodbuditi gradnjo elektrarn in v tej zvezi določa prednostna območja umeščanja naprav za proizvodnjo električne energije iz sonca in vetra, omogoča postavitev elektrarn na območju neizkoriščenega potenciala in celo obvezno namestitev elektrarn na novogradnjah, prizidkih in rekonstrukcijah parkirišč ali stavb, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.000 m2 oziroma na obstoječih objektih in parkiriščih, katerih tlorisna površina znaša najmanj 1.700 m2. Magistrsko delo se zaključuje v sklepu, v katerem so povzete ključne ugotovitve in poudarjene pomanjkljivosti.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, fotonapetostne naprave, vetrne elektrarne, stavbna pravica, neprava stvarna služnost, zakupna pogodba, sestavina, pritiklina
Objavljeno v DKUM: 20.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Lastninska pravica predstavlja eno izmed najbolj temeljnih človekovih pravic, ki je kot taka tudi varovana s številnimi mednarodnopravnimi akti in nacionalnimi ustavami. Lastninska pravica je stvarna pravica, ki daje njenemu imetniku najširši spekter upravičenj. Njena narava praviloma ne dopušča, da bi jo omejevali oziroma utesnjevali za vsak namen, saj bi tako od nje hitro ostalo zelo malo. SPZ v 38. členu posebej ureja dve omejitvi lastninske pravice, ki lahko nastaneta po volji lastnika, in sicer prepoved odsvojitve in obremenitve (tudi prepoved razpolaganja) ter odkupno pravico. Gre za obligacijski pravici, ki lahko z vpisom v zemljiško knjigo pridobita omejene absolutne učinke. Prepoved odtujitve in obremenitve je izvedena obligacijska pravica, ki zavezancu prepoveduje vsa razpolaganja z lastninsko pravico.1 V skladu s 38. členom SPZ se lahko prepoved odtujitve in obremenitve ustanovi s pravnim poslom ali oporoko. Taka prepoved pa zavezuje le prvega lastnika, ne pa tudi njegovih pravnih naslednikov. Če je dogovorjena med zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, med starši in otroki ter posvojenci in posvojitelji, se lahko vpiše v zemljiško knjigo, in s tem pridobi absolutne učinke, kar pomeni, da učinkuje tudi v razmerju do tretjih. Posebno obliko prepovedi odtujitve in obremenitve ureja tudi Obligacijski zakonik v sklopu pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Odkupna pravica pa je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje odkupi stvar od zavezanca. Gre za oblikovalno pravico, kar pomeni, da z enostransko izjavo volje odkupni upravičenec povzroči nastanek pravnega razmerja, ki je pravna podlaga za prenos lastninske pravice na upravičenca. Odkupna pravica je neprenosljiva, lahko pa se časovno omeji. Ker je neprenosljiva, preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke. Ena izmed omejitev lastninske pravice, ki nastane po volji lastnika je tudi pogodbena predkupna pravica, ki je pri nas urejena v OZ. Predkupna pravica je obligacijska pravica, s katero se lastnik zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari ter o pogoji te prodaje ter mu ponudil, naj jo kupi pod enakimi pogoji. Predkupna pravica je strogo osebna in je ni mogoče ne odtujiti in ne podedovati. V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi se lahko tudi predkupna pravica, ki je nastala s pravnim poslom, vpiše v zemljiško knjigo in tako pridobi absolutne učinke.
Ključne besede: lastninska pravica, omejitve lastninske pravice, razpolagalno upravičenje, odkupna pravica, prepoved odtujitve in obremenitve, pogodbena predkupna pravica
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (954,10 KB)

Opis: Nastanek etažne lastnine je povezan s čedalje večjimi potrebami prebivalstva v mestih, kjer niso imeli več prostora zidati v širino, ampak so zidali v višino. Njeni začetki segajo v konec petdesetih let prejšnjega stoletja. Pravna ureditev tega področja najprej ni bila dobro urejena, tudi vpis posameznih delov v zemljiško knjigo ni bil možen, zato lahko še danes naletimo na stavbe, ki nimajo urejene etažne lastnine. Etažna lastnina je oblika lastninske pravice, ki predstavlja izjemo od splošnega načela stvarnega prava: superficies solo cedit  načela povezanosti zemljišča in objekta. Poznamo etažno lastnino v ožjem in širšem pomenu. Etažna lastnina v ožjem pomenu predstavlja lastnino posameznega dela stavbe in solastnino skupnih delov, v širšem pomenu pa celoto vseh pravnih razmerij glede vseh delov etažne lastnine v določeni stavbi. Področje etažne lastnine urejajo zlasti Stanovanjski zakon, Stvarnopravni zakonik in Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča ter Zakon o zemljiški knjigi. Etažno lastnino predstavljajo posamezni ter skupni deli v stavbi. Skupni deli so lahko splošni skupni deli, ki so namenjeni uporabi vsem etažnim lastnikom, ter posebni skupni deli, ki so namenjeni uporabi le določenim etažnim enotam. Za oblikovanje etažne lastnine je pomembno, da ima stavba vsaj dva ali več posameznih delov ter da so stavba in njeni deli vpisani v kataster nepremičnin. Vpis v kataster se uredi na podlagi elaborata, ki ga po izmeri stavbe izdela geodet. Na podlagi tega elaborata lahko lastnik oz. solastniki zemljišča, na katerem stoji stavba, ki jo želijo etažirati, sklenejo pravni posel za oblikovanje etažne lastine. Etažna lastnina lahko nastane s pravnim poslom ali s sodno odločbo. Pri oblikovanju etažne lastnine se spremenijo položaji nepremičnin in nastanejo nove nepremičnine, zato pride do določenih pravnih posledic.
Ključne besede: Etažna lastnina, lastninska pravica, preoblikovanje lastninske pravice, oblikovanje etažne lastnine, posamezni del, skupni del, sporazum o oblikovanju etažne lastnine, akt o oblikovanju etažne lastnine, sodno oblikovanje etažne lastnine.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,33 MB)

Opis: Povezane nepremičnine so pravni institut, s katerim je v pravni praksi mogoče rešiti nešteto situacij, ki bi brez instituta povezanih nepremičnin lahko ljudem povzročale veliko preglavic, saj na preprost način rešujejo prenos lastninske pravice na nepremičninah, na katerih se zaradi funkcionalne povezanosti vzpostavijo povezane nepremičnine. Problem glede vzpostavitve predstavlja trenutna zakonodaja, ki onemogoča vzpostavitev povezanih nepremičnin na nepremičninah, na katerih obstaja predkupna pravica, odkupna pravica ali prepoved odtujitve ali obremenitve v korist različnih upravičencev. Poseben problem predstavlja vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, saj že zakonodaja določa drugačne predkupne upravičence. Vzpostavitev povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči je pravno področje, ki zaradi svojih specifik potrebuje drugačno obravnavo in za katerega bo potrebna nadaljnja in podrobnejša zakonska opredelitev. Naslednja problematika, ki se pojavi v primeru vzpostavitve povezanih nepremičnin med kmetijskimi in stavbnimi zemljišči, je, da v primeru, kadar je kmetijsko zemljišče pomožno zemljišče, prenos lastninske pravice lahko pomeni zaobid kogentne specialne zakonodaje, ki za slednja velja.
Ključne besede: stvarno pravo, vključena lastninska pravica, predkupni upravičenci, nastanek povezanih nepremičnin, lokacijska informacija, upravni postopek, zemljiška knjiga, prenos lastninske pravice
Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (712,70 KB)

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na problematiko prevzemne zakonodaje, pri čemer analizira, kako se lahko družba z omejeno odgovornostjo zaščiti pred prevzemi družbe. Prevzemna zakonodaja se osredotoča na javne in večje nejavne delniške družbe, ne pokriva pa tega vprašanja v kontekstu družbe z omejeno odgovornostjo. To izhaja iz več razlogov: družba z omejeno odgovornostjo ni tako pogosto tarča prevzemov kot delniška družba, poleg tega zakonodaja že predvideva predkupno pravico preostalih družbenikov pred tretjimi osebami, kar otežuje prevzem, nadalje gre pogosto za manjša družinska podjetja, kjer je prevzem skoraj nemogoč, dokler družbeniki sodelujejo, ter dejstvo, da imajo družbeniki v družbah z omejeno odgovornostjo prosto pot pri urejanju medsebojnih razmerij in upravljanja, zato se od njih pričakuje, da bodo sami zaščitili svoje interese. Zato mora družba z omejeno odgovornostjo, preden se sooči z možnostjo prevzema, tudi sama urediti postopke in mehanizme zaščite znotraj svoje družbene pogodbe. Družbi z omejeno odgovornost ravno njena pogodbena svoboda po samostojnem urejanju notranjih razmerij daje možnost, da sama uredi obrambo pred morebitnim prevzemom. Prevzem gospodarske družbe pomeni pridobitev zadostnega kapitalskega deleža v družbi, kar omogoča prevzemniku nadzor nad družbo in sprejemanje ključnih odločitev. V pravni teoriji in praksi ločimo prijateljske ali sporazumne prevzeme od sovražnih, kjer ciljna družba uporablja različne obrambne strategije, da bi otežila ali preprečila prevzem. Ti obrambni mehanizmi vključujejo strategije, ki zaščitijo družbo pred nezaželenimi prevzemi. Magistrsko delo preučuje obrambne mehanizme, ki jih lahko uporabi družba z omejeno odgovornostjo, zlasti v primerjavi z mehanizmi, ki so znani v okviru obrambe delniških družb. Tako se preuči obramba delniške družbe in morebitno preslikanje le-te na družbo z omejeno odgovornostjo. Delo analizira različne oblike obrambnih mehanizmov, ki so lahko vključeni v družbeno pogodbo družbe z omejeno odgovornostjo, med njimi predkupno pravico preostalih družbenikov, izključitev le-te v primeru iskanja »belega viteza«, potrebo po soglasju družbenikov ob prenosu poslovnega deleža, večkratna ali omejitev glasovalne pravice, pravico posameznega družbenika do imenovanja in odpoklica poslovodje, pridobivanje lastnih poslovnih deležev ter prodajo najvrednejšega premoženja družbe. Ti se v magistrskem delu primerjajo z avstrijsko in nemško zakonodajo ter analizirajo, kako bi se predlagani obrambni mehanizmi izkazali v teh državah. V zaključku magistrskega dela avtorica potrdi tezo, da lahko premišljeno oblikovani in ustrezno vključeni obrambni mehanizmi v družbeno pogodbo omogočajo družbi z omejeno odgovornostjo učinkovito zaščito pred sovražnimi prevzemi. Magistrsko delo predlaga tudi konkretne rešitve, kot so klavzule v družbeni pogodbi, ki bi družbenikom omogočile obrambo pred prevzemi. Delo prispeva k boljšemu razumevanju korporacijskega prava v povezavi s prevzemnim pravom in predstavlja pomemben vir za pravno prakso, saj ponuja konkretne možnosti za zaščito lastništva in stabilnosti v družbah z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: prevzem gospodarske družbe, sovražni prevzem, obrambni mehanizem, ciljna družba, družba z omejeno odgovornostjo, družbena pogodba, predkupna pravica, prednostna pravica do nakupa novih osnovnih vložkov, beli vitez, omejitev prenosa poslovnega deleža, glasovalna pravica, pravica imenovanja in odpoklica poslovodje, lastni poslovni deleži, prodaja premoženja
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,97 MB)